Umrlih partizanov ne častimo, umrle domobrance pa

Kateri so sveti in kateri ne 

Predsednik vlade Janez Janša je bil ob dnevu spomina na mrtve na podnebni konferenci v Glasgowu, zato so državne vence v njegovem imenu na izbrana mesta položili gardisti Slovenske vojske. Kot je v zahvali sporočil prek Twitterja, so jih položili na grobova Jožeta Pučnika in Andreja Bajuka ter k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo in »spomeniku pomorjenim pripadnikom Slovenske narodne vojske na Žalah«, pri čemer je imel v mislih spomenik padlim domobrancem. A še bolj, kot je nekatere zmotila odločitev, da se pokloni padlim domobrancem, je bilo sporno, komu venca ni namenil – padlim partizanom.

Objavi na Twitterju je sledil plaz kritik, njegovo dejanje pa so obsodili tudi v opoziciji. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je zapisal, da gre za »načrtno ideološko dejanje za preusmerjanje pozornosti od drugih fiaskov te vlade, zlasti reševanja epidemije«, poslanec SD Marko Koprivc pa je vladi postavil poslansko vprašanje, v katerem je spomnil na domobransko prisego nacistični Nemčiji leta 1944 in vprašal, s čim vlada upravičuje položitev venca Hitlerjevim zaprisežencem. Janševo potezo je v komentarju za Dnevnik obsodil tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman. »Izrabljanje in potvarjanje polpretekle slovenske zgodovine ob dnevu spomina na mrtve je milo rečeno najbolj zavržno dejanje.«

Zgodovinar Božo Repe Janševo odločitev označuje za sicer že »preizkušen poskus revizije zgodovine, ki intenzivno traja od začetka devetdesetih let, bolj ali manj uspešnih poskusov pa je bilo na desetine, pri spremembah praznikov, pa tudi pri proslavah in komemoracijah«. Navsezadnje smo podobne poskuse doživeli še nedavno – recimo pri prepovedi partizanskih praporov na junijski proslavi dneva državnosti.

»V prvi Janševi vladi je to prvič prešlo na državno raven, a ne tako izrazito,« nadaljuje Repe. »Zdaj, tako kot na vseh družbenih področjih, pa za zlorabo oblasti ni absolutno nobenih zavor več. Razen šibkega upora civilne družbe in dela kritičnih medijev ter sem in tja kakšnega glasu iz opozicije, ampak to valjarja ne ustavi. Tudi to bo področje, ki ga bo neka druga oblast morala sanirati, in tudi tu bo težko, saj smo se v mednarodnem kontekstu že postavili med vzhodnoevropske države, ki načrtno relativizirajo fašizem in slavijo kolaboracijo.«

Da gre pri tem dejanju za očitno provokacijo, meni tudi filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar, ki si že leta neutrudno prizadeva za spravo. »To se preprosto ne počne, če imaš kakršenkoli odnos do smrti in do mrtvih. To pomeni sektaštvo med mrtvimi, kar je še posebej perverzno. S tem se samo nadaljuje spor, ki bi ga lahko že zdavnaj končali, saj je preprosto nesmiseln in absurden.«

Navidezni korak proti spravi je edini med predstavniki vlade storil minister za obrambo Matej Tonin, ki je obiskal spominski park NOB.

Uradni profil vlade na Twitterju, ki je sicer delil polaganje venca k spomeniku padlim domobrancem, z njegovim dejanjem ni seznanil javnosti, je pa objavil še nekaj drugih fotografij polaganja vencev. Denimo k spomeniku generala Rudolfa Maistra in k spomeniku žrtvam vseh vojn, ki stoji na robu Kongresnega trga v Ljubljani. Na Janeza Drnovška so se spomnili s cvetom in svečko.

Umrlih partizanov torej ne častimo, umrle domobrance, pripadnike »fantomske« Slovenske narodne vojske, pa. Domovina očitno ni ena, nam dodeljena, in eno življenje in ena smrt …