»Kako naj ljudje še verjamejo tistim, ki sprejemajo ukrepe?«

IZJAVA DNEVA

"Ko najdete ljudi na pomembnih mestih, ki jim je ultimativni dosežek skrb za podobo v javnosti in ne premislek o tem, 'kaj to, kar naredijo, prinese skupnosti, družbi, državi', smo na poti v anomijo. Ena od ravnateljic mi je pripovedovala, kako je dneve prepričevala starše o pomembnosti covid ukrepov, in ko se je zdelo, da je bitko dobila, je zvečer na televiziji slišala, da ti ukrepi ne veljajo več. Ko tako ravnaš z ljudmi, je konec pravil, konec zaupanja, v nevarnosti je občutljivo družbeno tkanje skupnega. Durkheim je to pred veliko leti označil z zgoraj omenjenim pojmom. Slovenija je danes na robu anomije. Ni dosti družbenih stanj, ki so bolj nevarna. Takrat tudi ukrepi, ki so smiselni, celo nujni, ne pridejo več do ljudi. Poglejte samo primer izpolnjevanja PCT-pogoja. Zadnjih deset dni so začeli govoriti, da zdaj pa bodo resno začeli preverjati ta pogoj. A do zdaj pa je bila to šala ali kako? Kdo se tu iz koga norčuje? Kako naj ljudje še verjamejo tistim, ki sprejemajo ukrepe?"

"Tudi zato je postalo moderno, da si proti, da izigravaš pravila. Od tu pa do anticepilstva je manj kot pol koraka. Ko se lastnega proizvoda nato lotiš s solzivcem in vodnim topom, pa to neverjetno spominja na igranje z vžigalicami v skladišču hitro vnetljivih snovi. Se nam je odpeljalo? Je to nevarno? Celo bolj kot stanje, do katerega nas je pripeljala oblast? Odgovor je žal pritrdilen. Ker smo se ujeli v vrtiljak podivjanega rajanja naših oblastnikov, bomo, tudi ko njih ne bo več tam, živeli slabo, slabše. Vem, da to ne zveni obetavno. Žal pa je dejansko še manj obetavno od gornjih besed."

(Slavko Gaber, profesor sociologije vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, štirikratni minister za šolstvo, viden član LDS in eden od dolgoletnih sodelavcev dr. Janeza Drnovška, o oblasti, ki ni vredna te besede; v intervjuju za Večer)