Janševi novi fantje

Odstavljeni dolgoletni direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki je zdaj prvi javno spregovoril, kako si v koaliciji politično podrejajo državna podjetja, je v svojem razkritju, kako je potekala menjava, javno povedal, da je moral na sestanek v parlament, v prostore poslanske skupine SDS, kjer ga je pričakal generalni sekretar stranke Borut Dolanc.

Borut Dolanc, 44-letni elektrotehnik, ki so ga v SDS letos poleti potrdili za generalnega sekretarja stranke, je v tretji vladi Janeza Janše eden glavnih operativcev ozke skupine ljudi, ki zadnje mesece odloča o vseh pomembnejših kadrovskih vprašanjih. Ta notranji krog tvori ducat povezanih zaupnikov Janeza Janše, ki zdaj že kot pravi multipraktiki opravljajo kopico vodstvenih in nadzorniških funkcij v različnih državnih podjetjih.

Eden izmed največjih »multipraktikov« Janševe tretje vlade je njegov odvetnik Franci Matoz. Avgusta je bil imenovan za neizvršnega direktorja in predsednika upravnega odbora slabe banke (DUTB), pred tem je postal namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic. Je še predsednik nadzornega sveta Luke Koper, poleg tega ima že tudi sklenjeno pogodbo o opravljanju pravnih storitev za Telekom, do letos poleti je bil ob vsem tem še član nadzornega sveta kmetijskega podjetja Meja iz Šentjurja, ki se ukvarja s proizvodnjo jajc, žita in jabolk. Sodeč po letnih poročilih družb, ki jih Matoz nadzoruje, bo ta samo z nadzorniškim delom na leto od DUTB, Slovenskih železnic in Telekoma zaslužil kakšnih 50 tisoč evrov sejnin.

Drugi človek tega neformalnega SDH je Janšev osebni prijatelj Robert Rožič. O Rožičevih povezavah z Janšo danes vemo precej zaradi preiskav protikorupcijske komisije. Ena za Janšo najbolj spornih zgodb, zaradi katere se bo ta še moral pred sodiščem zagovarjati v kazenskem postopku, so njegove preprodaje nepremičnin, danes znane pod imenom afera Trenta. V času njegove prve vlade je Janša očitno na račun gradbenega podjetja Imos prišel do slabih 90 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani. Pri tem je določeno vlogo igral tudi Rožič. Kako blizu sta si Rožič in Janša, ilustrira dejstvo, da je imel med letoma 2005 in 2008 Janša v njegovem stanovanju prijavljeno začasno prebivališče. Na kratko povzemimo to kriminalko. Leta 1992 je Janša v Trenti kupil neko težje dostopno zemljišče, za katero je odštel 350 tisoč tolarjev oziroma današnjih 4590 evrov (z upoštevanjem inflacije). Nato pa je to isto zemljišče leta 2005 gradbenemu podjetju Imos prodal za kar 131 tisoč evrov. Nato je od Imosa s prejeto kupnino kupil večje stanovanje v Ljubljani. Hkrati je Imosu v zakup za večje stanovanje prodal – kar je spet sporno – svoje manjše stanovanje v Neubergerjevi ulici. Tega je nato kupil Rožič, Janša pa je ves čas imel v njem prijavljeno začasno prebivališče. O tem primeru bo še razsojalo sodišče.

Vse pomembnejše kadrovske poteze, ki jih v zadnjem letu vleče stranka SDS, je v grobem mogoče pojasniti z vlogo zgolj štirih ali petih Janševih zaupnikov, z nekakšnim Slovenskim državnim holdingom v senci.

V prvi in drugi Janševi vladi je Rožič sicer zasedal pomembne položaje v paradržavnih podjetjih, kot so Mobitel, Eles, Talum, a tokrat se je povzpel na sam vrh hierarhije. Opravlja funkcijo namestnika predsednika nadzornega sveta Darsa, je tudi predsednik nadzornega sveta družbe 2TDK, ki gradi drugi tir. Poleti pa so ga na slabi banki (DUTB) izbrali še za vršilca dolžnosti izvršnega direktorja.

V skupini SDS-kadrovikov je še predsednik uprave SDH Janez Žlak. Žlak, ki je v SDH prišel iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik, je že dva meseca po nastopu vlade Janeza Janše postal tudi predsednik nadzornega sveta Elesa, od tam pa je letos aprila presedlal na mesto predsednika nadzornega sveta Petrola. S prvim septembrom je postal še član nadzornega sveta podjetja Plinovodi, kamor SDS vedno postavi najbolj lojalne ljudi. To je namreč državno podjetje, kjer so zaposleni otroci številnih vidnih članov stranke SDS. V njem sta delo po zvezah, o čemer smo že pisali v preteklosti, dobila recimo Janševa hčerka iz prvega zakona Nika, pa sin bivšega predsednika poslanske skupine SDS Jožeta Tanka Tadej.

Poleg Dolanca, Matoza, Rožiča in Žlaka je eden od takšnih novih multipraktikov, doslej bolj ali manj neznanih obrazov, še Iztok Černoša. Černoša prihaja iz Šoštanja, še pred dobrim letom je bil zaposlen kot nadzornik gradenj v lokalnem gradbenem podjetju Andrejc. Danes ni le član uprave podjetja 2TDK, ki gradi drugi tir, ampak tudi predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije in član nadzornega sveta Istrabenz Turizma. Kot gradbeni inženir se spozna tako na telekomunikacije kot na turizem. Prejšnji teden je Černoša postal novi generalni direktor podjetja RGP (Rudniški gradbeni program), ki je del skupine HSE. Ta položaj je pomemben predvsem zato, ker RGP za Dravske elektrarne izvaja izkop mulja iz reke Drave, kar je eden najbolj dobičkonosnih poslov v slovenski energetiki, ki ga plačujejo Dravske elektrarne.

In na koncu je seveda očitno, da ima zelo pomemben vpliv na kadrovanje tretje Janševe vlade njegov bivši sojetnik in danes svetovalec, znan kot doktor davčnih utaj Rok Snežič. Vse pomembnejše kadrovske poteze, ki jih v zadnjem letu vleče stranka SDS, je v grobem mogoče pojasniti z omenjenimi štirimi ali petimi multipraktiki, torej Slovenskim državnim holdingom v senci: Dolanc je tako rekoč Žlakov sosed, njegov bivši sodelavec v Rudniku Trbovlje-Hrastnik in hkrati Rožičev sodelavec iz Slovenskih železnic. Rožič je bil na železnicah generalni sekretar in direktor družbe Železniško gradbeno podjetje, Dolanc pa je bil tam zaposlen kot pomočnik direktorja SŽ Infrastruktura.

Zelo verjetno bo v kratkem slabo banko v funkciji glavnega izvršnega direktorja začel voditi Andrej Lazar, ki je bil prejšnji mesec imenovan za novega vršilca dolžnosti. Andrej Lazar je mož Petre Grah Lazar, Snežičeve prijateljice in od SDS izbrane direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki se je očitno na novem mestu – sicer brez policijskih izkušenj – precej izkazala. Za nagrado bo zdaj njen mož lahko sodeloval pri odločitvah slabe banke, ki mora do konca leta 2022 razprodati svoje premoženje oziroma prenehati z delovanjem.