Stop lažnivim podobam

V centru Logout, ki se ukvarja s pomočjo posameznikom, odvisnim od interneta, so ponovno opomnili, kako škodljiva so lahko družabna omrežja za duševno zdravje mladostnikov. Posebej skrb zbujajoče se jim zdi razkritje nekdanje zaposlene pri Facebooku, ki je med drugim povedala, da je Instagram (ta je v Facebookovi lasti) razpolagal s podatki o svojem škodljivem vplivu na duševno zdravje mladih, a se zanje ni zmenil. Različne raziskave kot posledice rabe tega družabnega omrežja poudarjajo slabše mnenje o svojem telesu, težnjo k perfekcionizmu, tesnobo, depresijo, motnje hranjenja, nerealno doživljanje sveta in nerealna pričakovanja do sebe.

Glavna težava Instagrama in drugih podobnih družabnih medijev je, da uporabnike napeljujejo k temu, da na platformi prikazujejo le najboljšo različico sebe, pri tem pa ne izbirajo sredstev – priljubljene so različne aplikacije, ki ponujajo filtre, s katerimi je mogoče popolnoma spremeniti (kakopak izboljšati) obraz in postavo, denimo FaceApp. Možnosti je nešteto: uporabniki si lahko povečajo ustnice, zožijo obraz, dodajo ličilo, spremenijo barvo polti, odvzamejo nekaj kilogramov. Velika težava je prikrito oglaševanje – posebej vplivneži se pogosto fotografirajo z izdelki, ki jih dobijo zastonj, ali na lokacijah, ki so plačane, a tega izrecno ne označijo. Najstniki jim želijo biti podobni, pri tem pa se ne zavedajo, da so tarča oglaševanja ali da so posnetki močno obdelani.

Nekatere države po svetu so se odločile, da se bodo proti čezmerni obdelavi fotografij na družabnih omrežjih borile z zakonom. Zadnji je bil letos sprejet na Norveškem in bo od oglaševalcev in vplivnežev zahteval, da vse obdelane fotografije jasno označijo. Oznake bodo morale od julija 2022, ko bo začel zakon veljati, spremljati fotografije in posnetke, ki oglašujejo kak izdelek – bodisi jih objavi podjetje bodisi vplivneži sami – in na katerih so osebe, katerih postava ali barva polti sta bili spremenjeni.

Francija je nekaj podobnega naredila leta 2017, ko je sprejela zakon, ki zahteva, da so vse reklamne fotografije modelov, na katerih se posega v njihovo postavo, opremljene z oznako »obdelana fotografija«. Vendar pa ne francoski ne norveški zakon žal ne vplivata na fotografije, ki ne oglašujejo izdelkov, a si mlada dekleta na njih vseeno popravljajo obraz in postavo. Prav profili deklet »iz sosednje ulice«, ki so zaradi obdelanih fotografij vedno videti popolno, so tisti, ki lahko najstnicam naredijo še več škode kot reklamne fotografije vplivnežev, saj se z njimi še bolj poistovetijo.

K sreči na družabnih omrežjih raste število uporabnikov, ki sami razkrivajo nerealne lepotne standarde in objavljajo fotografije, na katerih je jasno vidna razlika med njihovim obrazom, obdelanim s FaceAppom (ali kakšno drugo aplikacijo), in resničnim obrazom, pa tudi neretuširane dele telesa, kot so maščobne blazinice na trebuhu, celulit na zadnjici in strije.