Adele: 30

+ + + +

Mehki toni električnega klavirja Rhodes, retro godalni aranžmaji in izrazit vokal iz uvodne skladbe četrtega albuma britanske pop dive Adele vnaprej zakoličijo njegove estetske koordinate. Čakajo nas razkošni instrumentali v liniji filmskega skladatelja Henryja Mancinija, opiranje na čar vokalnih mojstric 20. stoletja in tipična cinematičnost, kakršno smo prvič spoznali v njeni naslovni skladbi za film o agentu 007. Čeravno ne obetajo nič novega – od ene najuspešnejših pevk našega časa niti ne gre pričakovati radikalnih obratov –, nas Adele hitro posrka v svoj svet.

Londonska ikona ostaja poosebljenje klasične vokalno izrazite pop pevke, kot so bile Etta James, Sarah Vaughan in Billie Holiday, ki v svoji muziki reproducira vrednote popularne glasbe minulega stoletja. Z novim albumom – po skoraj soglasnem mnenju kritikov naj bi bil vrhunec njene kariere –stopa v zrelo obdobje ustvarjanja, ki ga je zaznamovala ločitev od moža. Je že res, da se danes vsak drugi uspešni pop album ukvarja z ločitvijo ali razvezo, toda pevka se z dinamičnim seznamom skladb uspešno izogne utrujajočemu popovskemu objokovanju izgubljene ljubezni. Album 30 zaznamujejo baladni klavirski pop, komorni šlagerji iz zlate dobe Hollywooda, klasični vokalni jazz, r & b, Motown soul v sodobni preobleki in ziheraški dobrovoljni štikli. Adelina bravurna vokalna izvedba učinkovito reflektira njene odkritosrčne, sicer kar klišejske verze o iskanju nove ljubezni, samopodobi, samoceljenju, družinskih tegobah, opravičevanju ločitve pred devetletnim sinom in drugih motivih, ki razgaljajo najintimnejšo plat njene notranjosti.

Med koproducenti moramo poleg rednih sodelavcev Grega Kurstina in Maxa Martina posebej omeniti še vse pomembnejšega Infloja, člana enigmatičnega londonskega neosoul kolektiva SAULT in sodelavca čislane raperke Little Simz. V komadih Woman Like Me, Hold On in Love Is A Game takoj prepoznamo njegov avtorski pečat, ki izhaja iz dediščine sofisticiranega soula. Najbrž ni daleč dan, ko bo Inflo podpisal kar celoten album katere izmed aktualnih pop zvezdnic. Celo interludij All Night Parking, v katerem je Kurstin uporabil motiv legendarnega pianista Errolla Garnerja, in nekatere druge skladbe spominjajo na muziko benda SAULT, ki s Spotifyevih plejlist očitno vpliva na sam vrh aktualnega popa.

Novi album ne prinaša tipičnih supersinglov – večina skladb je obrtniško brezhibna, a ne izstopa v smislu konvencionalnega radijskega potenciala. V ospredju je razpoloženje, ki se spreminja skozi sosledje skladb. Ne preseneča, da je Adele pred kratkim osebno okrcala platformo Spotify zaradi spreminjanja zaporedij skladb z albumov in poudarila dramaturški pomen specifičnega vrstnega reda. Z albumom 30, ki mu razen tradicionalizma težko karkoli očitamo, bo Adele omrežila najširšo mogočo množico dosedanjih in morebitnih novih fenov.