Cepljenje obvezno!

Po Latviji je ta teden »lockdown« v četrtem valu zaradi izjemne rasti okužb uvedla sosednja Avstrija. Vsesplošno zaprtje javnega življenja bo veljalo dvajset dni, do 13. decembra, stanje pa bodo ponovno ocenili po prvih desetih dneh, po tem datumu bo najverjetneje veljalo le še za necepljene prebivalce. A novi kancler Alexander Schallenberg je napovedal tudi, da bo Avstrija s 1. februarjem postala prva evropska država, kjer bo cepljenje zoper covid-19 obvezno. Podobno so se doslej odločili samo še v Indoneziji, Mikroneziji, Turkmenistanu in Tadžikistanu.

»Treba se je soočiti z dejstvi,« je ob napovedi novih ukrepov dejal Schallenberg. »Moramo povečati delež cepljenih, ki je sramotno nizek. S to stopnjo precepljenosti ne bomo našli izhoda iz pandemije. Zašli bomo v začarani krog – šli bomo od zaprtja države do novega vala, tja in spet nazaj. To ne more biti naš cilj.«

Na avstrijski javni televiziji ORF je javnosti odločitev razložila zvezna ministrica za EU in ustavo Karoline Edtstadler. Odločitev za ponovno zaprtje in za ukrep obveznega cepljenja ni bila lahka, so bile njene prve besede. »Čisto osebno moram povedati, da sem razočarana in žalostna, vendar moramo kot politiki ta čustva zadržati, in če pogledamo trenutne razmere, te vodijo v preobremenjenost zdravstvenega sistema. Njegove omejitve vidijo zdravniki in tudi medicinske sestre.« Poudarila je, da je bila zvezni vladi ves ta čas v interesu predvsem dobrobit ljudi, vendar si ne zatiskajo oči pred tem, da so bile nekatere njihove odločitve tudi nepravilne ali sprejete prepozno. »Smo samo ljudje.«

Obveznemu cepljenju sama sprva ni bila naklonjena, vendar so se razmere v tem času spremenile. Obvezno cepljenje zato utemeljuje kot manjši poseg v pravice ljudi, kot bi bila ponavljajoča se zaprtja javnega življenja. Verjame, da bo ukrep prestal morebitno ustavno presojo. Ob tem se je posebej navezala na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je aprila presodilo, da na Češkem niso bile kršene pravice do spoštovanja zasebnega življenja, ko so obravnavali tožbo staršev, ki niso hoteli cepiti svojih otrok, proti državi. Na Češkem namreč obstaja splošna zakonska dolžnost cepljenja otrok proti devetim boleznim, neupoštevanje te zakonske obveznosti pa je lahko kaznovano tudi z denarno kaznijo.

Denarne kazni naj bi bile predvidene tudi za Avstrijce, ki se ne bi odločili za cepljenje proti covid-19. Ljudje bodo k cepljenju sprva osebno nagovorjeni, tiste, ki se na poziv ne bodo odzvali, pa bi lahko doletela kazen v višini do 3600 evrov, kot je to že predvideno v osnutku zakona obveznega cepljenja zdravstvenih delavcev. Ta bi bil tudi podlaga za pripravo zakona o obveznem cepljenju splošne populacije.

Avstrijci tudi sami zahtevajo strožje ukrepe, dosedanje ocenjujejo kot nezadostne.

Zakon bi predvideval tudi izjeme – tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. Vprašanje, kako dolgo bi ukrep veljal, bo rešeno v zakonodajnem postopku, tako kot tudi vprašanje najnižje starostne meje za veljavnost zakona.

Med čakanjem na pripravo zakona Avstrijce še naprej spodbujajo k cepljenju – tudi z nekoliko manj konvencionalnimi načini. Avstrijska televizija ORF se je recimo odločila, da za cepljene priredi nagradno igro. Nagrajenci lahko v njej zadenejo vse od novega televizorja, kuhinje, električnega avtomobila in celo montažne hiše.

Podporo obveznemu cepljenju so izrekli vsi uredniki večjih avstrijskih medijev in tudi opozicijski socialdemokrati (SPÖ). Nasprotujejo mu edino desni svobodnjaki (FPÖ), ki tudi sicer veljajo za »covid skeptike«. »Avstrija z današnjim dnem vstopa v diktaturo,« je ob napovedi ukrepov dejal vodja svobodnjakov Herbert Kickl, ki je bil tudi sam pred kratkim pozitiven na novi koronavirus.

Navidezno razdeljeni Avstrijci – proti novim ukrepom je v soboto na Dunaju protestiralo okoli 40 tisoč ljudi – pa so sodeč po zadnjih javnih raziskavah vseeno prepričani, da bi morala zvezna vlada že prej bolj ostro nastopiti v boju z epidemijo. Samo okoli šest odstotkov vprašanih ocenjuje, da so bili ukrepi pred zaprtjem učinkoviti. Hkrati bi se jih večina, 41 odstotkov, raje odločila za obvezno cepljenje kot za katerekoli druge ukrepe, kot so recimo zaprtje države, policijska ura in obvezno cepljenje zgolj za nekatere poklicne usmeritve