Ker so »kršili« pravice neonacistov

Petindvajsetega junija se je na Prešernovem trgu v Ljubljani zbrala množica (petkovih) protivladnih protestnikov. Že takoj na začetku pa je improvizirani protestniški oder ob Prešernovem spomeniku zavzela manjša skupina neonacistov, samooklicanih rumenih jopičev. Odrivanje protestnikov, verbalne in fizične provokacije so začeli preraščati v fizično nasilje, zato so policisti provokatorje in protestnike skušali ločiti. Ker jim to ni uspelo, so rumenim jopičem ukazali, naj se odstranijo. In ker se niso, so jih odstranili in odpeljali policisti. Zaradi tega ravnanja policistov je kasneje vodstvo policije kaznovalo direktorja ljubljanske policijske uprave Boštjana Glaviča in operativnega vodjo Nermina Isića, ki sta tedaj v operativnem štabu izdajala ukaze. Zdaj je znana vsebina opozoril pred odpovedjo, ki sta ju prejela.

Mladina je opozorili pred odpovedjo omenjenima vodilnima ljubljanskima policistoma pridobila na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Policija je sicer najprej na zahtevo odgovorila z »delno odobritvijo«, ki pa je v praksi pomenila, da smo prejeli zahtevane dokumente, a so bili v celoti počrnjeni. Dobili smo torej nekaj deset črnih strani. V pritožbenem postopku je potem informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik policiji odredila, da mora poslati te dokumente »v celoti«. Med drugim v odločbi piše: »Vprašanje, ali posamezni policist kot predstavnik represivnega aparata svoje naloge izvaja v skladu z zakonskimi pooblastili in v duhu temeljnih načel policijskega delovanja, je vprašanje, ki je vedno v javnem interesu. Poleg tega zahtevani dokumenti stopajo v kontekst z duhom časa, z vsesplošnim nezaupanjem v družbi, ki smo mu priča tudi v odnosu javnosti do policije, zato je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu tudi z vidika, če, kdaj in zakaj je bilo delo policista izvedeno (ne)ustrezno.«

Dokumenta, torej opozorili pred odpovedjo delovnega razmerja, ki smo ju nazadnje vendarle prejeli, kažeta, kar je pokazal tudi strokovni nadzor, da so torej policisti tedaj ravnali ustrezno. Policija pod vodstvom generalnega direktorja Antona Olaja pa omenjenima policistoma očita, da je bil ukaz o odstranitvi rumenih jopičev nestrokoven – ker ni vseboval razloga, zakaj naj se umaknejo, in pojasnila, da jih bodo odstranili policisti, če se ne bodo umaknili prostovoljno. Očita jima tudi, da »v izvedbi policijskega postopka ni bilo zagotovljeno spoštovanje načela enake obravnave vseh oseb v policijskih postopkih ter načela enakosti pred zakonom …«

Vodilna policista sta kaznovana, ker sta ravnala ustrezno in v skladu z normo, da mora policija braniti pravico do mirnega zbiranja tudi pred posamezniki ali skupinami, ki želijo vanjo posegati.

Vodstvo policije, ki ga je nastavil notranji minister Aleš Hojs, torej policistom, ki so strokovno in zakonito izpeljali akcijo, očita, da v trenutku, ko je bilo stopnjevanje nasilja na dlani, provokatorjem zoper mirni protestni shod niso na dolgo in široko pojasnjevali, zakaj od njih zahtevajo, da se umaknejo. Ter tudi, da bi hkrati s provokatorji, ki so spodbujali verbalno in fizično nasilje, morali odstraniti še sprovocirane protestnike, ki so se s provokatorji prav zaradi njihovih provokacij zapletli v verbalno in fizično obračunavanje.

Z vsem tem sta, še piše v opozorilih pred odpovedjo, omenjena policijska šefa »negativno vplivala na ugled policije kot institucije« in ji tako »moralno škodovala«. Vlada in njeno policijsko vodstvo jima torej očitata, da sta krnila ugled policije ravno z edinim policijskim dejanjem v letu in pol spremljanja protestov, s katerim je bila policija v (strokovni in laični) javnosti vsaj delno deležna spoštovanja in odobravanja. Zato niti ni čudno, da je policija želela prikriti vsebino opozoril pred odpovedjo, saj sta bila vodilna policista kaznovana, ker sta ravnala ustrezno in v skladu z normo, da mora policija braniti pravico do mirnega zbiranja tudi pred posamezniki ali skupinami, ki želijo vanjo posegati.

Oba, Boštjan Glavič in Nermin Isić, bosta v petek, na dan izida tega prispevka, prav o teh dogodkih pričala pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki ugotavlja politično vmešavanje predstavnikov vlade v delo policije.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>