Uravnoteženje medijev

Vlada je sprejela razpis za podelitev koncesij za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje, namenjen zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom. Gre za še en poskus vlaganja javnega denarja v študijske programe zasebnih fakultet, kakršen je pod prvo Janševo vlado že uspel, drugič, leta 2013, pa spodletel zaradi odločitve upravnega sodišča. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa, za naslednje študijsko leto znaša 1,76 milijona evrov.

Na razpisu med drugim najdemo študijski program na področju medijev in novinarstva, ki na prvi in na drugi stopnji predvideva do največ 40 razpisnih mest. Gre za največ razpisanih mest, takoj za programom zdravstvene nege. Ministrstvo zatrjuje, da se je tako odločilo zaradi izkušenj pri razpisovanju študijskih programov multimedije, ki danes veljajo za zelo zaželene. Pri tem je program posebej podprlo ministrstvo za kulturo.

Z novinarske katedre Fakultete za družbene vede odgovarjajo, da posebne potrebe po podeljevanju novih koncesij za študij novinarstva ni. Odločitev vlade jih preseneča. »Sprašujemo se, kako vlada utemeljuje odločitev z vidika ’pričakovanj prihodnjega razvoja slovenske družbe’, kot so zapisana v nacionalnem programu visokega šolstva 2021–2030, in kako ugotavlja, da se programi na področju medijev in novinarstva v okviru javne službe ne izvajajo v ustreznem obsegu.« Glede na organiziranost izvedbe programov novinarstva, ki jih zdaj ponujajo samostojni visokošolski zavodi, se sprašujejo tudi, »kako vlada svojo odločitev utemeljuje z vidika ’kakovostnega nadgrajevanja raznolikosti visokošolske izobraževalne ponudbe’«, kot piše v nacionalnem programu. »Če pa kakovost in potreba po še več novinarjih, do katerih bi prišli s koncesioniranim programom, ni tista, s katero namerava vlada nadgrajevati raznolikost visokošolske ponudbe, se tudi nam poraja vprašanje, kaj je dejanski razlog za podelitev koncesij.«

Stvar postane zanimivejša, ko ugotovimo, da študijski program mediji in novinarstvo za zdaj izvajajo le na Fakulteti za medije, katere dekan je Borut Rončević, direktor direktorata za visoko šolstvo v času, ko je bila fakulteta ustanovljena in so se prvič podeljevale koncesije zasebnim fakultetam. Ob drugem poskusu, ki ga je upravno sodišče razveljavilo, je zasedal položaj državnega sekretarja na šolskem ministrstvu. Poleg Rončevića sta lastnika fakultete tudi pomembna simpatizerja SDS Matevž Tomšič in Matej Makarovič.

Omembe vredno je, da gre za fakulteto, ki ji je vlada letos naročila analizo medijske krajine. Izsledki metodološko skrajno površne raziskave z jasno politično agendo so pokazali, da naj bi medijski prostor obvladovali predvsem mediji, naklonjeni levici. Gre torej za samosvoj poskus »uravnoteženja« medijske krajine po diktatu sedanje oblasti. In ne nazadnje za dober posel.

Očitke, da gre za prirejen razpis, pisan na kožo specifičnemu krogu ljudi, na ministrstvu zavračajo.