V imenu digitalne preobrazbe je dovoljeno vse 

Mark Boris Andrijanič, minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, je prejšnji teden ob obisku jugovzhodne Slovenije, ta teden je bil še v Prekmurju, dvignil nekaj prahu s trditvijo, da podpira ustanovitev prve slovenske javne tehniške univerze. Kaj kmalu je postalo jasno, da je imel v mislih preobrazbo novomeške Fakultete za informacijske študije (FIŠ) v javno univerzo, za kar si njeno vodstvo, blizu vladajoči stranki SDS, prizadeva že več let. Tokrat bi mu morda lahko celo uspelo.

Minister na očitke, da gre pri ustanovitvi nove univerze za prijateljske kupčije, odgovarja, da je ta ustanovitev »odvisna od izpolnjevanja strogih zakonskih in drugih pogojev«. Če bodo izpolnjeni, »je prav, da tudi naša najuspešnejša izvozna regija dobi svojo tehniško univerzo, ki bo izobraževala kadre, nujno potrebne za nadaljnji uspeh te regije. Glede na to, da so kadri računalništva in informatike med najbolj iskanimi poklici v Sloveniji, moramo izkoristiti vse možnosti, da jih izobrazimo čim več.«

Pri tem se sklicuje na podatke statističnega urada, po katerih se 60 odstotkov podjetij v Sloveniji z vsaj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi pri digitalni preobrazbi poslovanja ubada s težavo pomanjkanja kadra ali znanja. »Pomanjkanje ustreznih kadrov je velika težava tudi v IKT-podjetjih, potrebe po digitalnih profilih pa bodo v prihodnjih letih naraščale.« Po ugotovitvah raziskave o potrebah po »digitalnih profilih« v slovenskih organizacijah kar 42,2 odstotka IKT-podjetij predvideva 50- do 100-odstotno povečanje potreb po strokovnjakih za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ali po drugih digitalnih profilih. Prav zato lahko že prihodnje leto (po podatkih Poklicnega barometra) pričakujemo velik primanjkljaj strokovnjakov za informacijsko tehnologijo. »Prepričan sem, da bi nam z dodatnim vlaganjem v obstoječe in nove programe, predvsem pa navduševanjem mladih za poklice prihodnosti, uspelo narediti korak v pravo smer.«

A pri takšnem ocenjevanju potreb se vedno znajdemo pred dvema izzivoma, je prepričan strokovnjak za upravljanje interneta in digitalne politike Dušan Caf: s pravilnostjo napovedi in z dinamiko zaposlovanja. Evropska komisija ocenjuje, da se bo v Sloveniji od leta 2020 do 2030 v IKT odprlo približno 6000 delovnih mest, za to pa zdajšnje število diplomantov terciarnega izobraževanja dolgoročno zadošča. Visokošolski študij tako zagotovo ne more zadovoljiti nenadnega povečanja potreb po strokovnjakih IKT, lahko pa zadovolji dolgoročne potrebe. »Odpiranje novih javnih fakultet ni pravi odgovor na kratkoročno pomanjkanje strokovnjakov za IKT, dolgoročno pa se potrebe lahko zadovoljijo znotraj obstoječih visokošolskih organizacij,« je jasen Caf. Za zadovoljitev dolgoročnih potreb, ki se bodo pokazale z digitalizacijo, bi morali predvsem »okrepiti zanimanje za študij IKT, izboljšati kakovost študija in povečati delež študentov, ki ga uspešno končajo«.

Namesto reševanja težav na področju, vlada v zadnjih izdihljajih poskuša slediti partikularnim interesom svojih simpatizerjev.