Intervju, prevelik za Mišo Molk

Lahko bi bil intervju, ki bi ga pomnili. A ga bomo raje pozabili.

Ne vemo, kaj je Mišo Molk vodilo k temu, da je v studio povabila igralko in žrtev spolnega napada Mio Skrbinac. Morda se je z njo (najprej) celo solidarizirala, morda se ji je zdelo razkritje spolnega nadlegovanja profesorja Matjaža Tribušona, ki sicer še čaka sodni epilog, žgečkljiva in televizična tema. Izpovedi žrtev so nekaj, kar ima gledanost, odmevnost, odkrivanje družbenih temnin je nekaj, čemur se gledalci ne znamo upreti.

Ne vemo tudi, kaj je Mio Skrbinac, ki je od februarja, ko je razkrila dogajanje na AGRFT ter nato vložila ovadbo, natančno odmerjala svojo medijsko prisotnost, napeljalo k temu, da se je odločila spregovoriti prav v intervjuju z Mišo Molk. Kdor namreč vsaj malo pozna delo Miše Molk, ve, da je obraz zabavnega programa, kvizov, šovov in evrovizije, da sta to njen domet in svet. Če kaj Miša Molk ni, namreč ni občutljiva oseba, ni zmožna vživljanja v druge ljudi – je točno taka, kot jo vidimo in gledamo že več kot 40 let.

Čeprav obe veljata za močni ženski, ki se borita za enakopraven položaj žensk v družbi, obe sta to s svojimi dejanji že izpričali, bi težko bili bolj različni. Miša Molk že celotno kariero inteligentno gradi na svojih ženstvenih atributih, to je njena moč (nad moškimi), ki se je zaveda. Mia Skrbinac pa počne prav nasprotno: želi, da se jo družbeno in osebno sprejema kot osebo ne glede na spol, in pri tem je dosledna. Ne gre za spopad generacij, ampak konceptov. Tudi koncept Mie Skrbinac ni nov, ni nekaj, kar bi bilo od danes, kar bi na svet prinesle mlade ženske današnjega časa, le zadihal je v zadnjih desetletjih z bolj polnimi pljuči.

In vendar je točno to tisto, kar Mišo Molk jezi. In tega ne more skriti. Načina spopadanja s partiarhalno družbo – o tem, da je družba taka, se strinjata –, ki ga prezentira Mia Skrbinac, ne razume zgolj kot enega od načinov tega boja. Miša Molk ne razume, da gre za isto fronto, ampak ga vzame kot kritiko svojega boja. Ravnanje Mie Skrbinac razume kot nerazumevanje svojega boja – ki je dejanski in traja že vse življenje. In to smo videli že pri prvem vprašanju. Mio Skrbinac kar takoj izenači z vlogami, ki jih igra v gledališču, ter ji oponese, da vendar nima težav s seksualnostjo in s tem, da je predmet poželenja. Mia Skrbinac je v šoku od prvega vprašanja – braniti se mora zaradi vlog, kar je seveda absurdno. A Miša Molk gre naprej. Nimate redne zaposlitve, zaposleni ste za določen čas, kaj pa potem? Njeno sporočilo je jasno: veš, kaj smo vse me morale dati skozi, zakaj tega ne ceniš? Kar je sicer res, vsi to vemo, Miša Molk. Ampak kaj ima s tem Mia Skrbinac?

Mia Skrbinac v vsem, kar sledi, ne popusti. Ve, kaj se dogaja, a se odloči, da ne bo padla tja, kjer se je znašla Miša Molk. Ne popusti niti, ko pride do domnevnega razkritja, da je lezbijka – pri čemer naravnost izjemno pojasni, da se trenutno ne opredeljuje tako, ampak da bi se, če bi se tako počutila, mirno opredelila, a so časi preprostih opredelitev mimo.

Mia Skrbinac po tem izpadu Miše Molk do konca intervjuja zadržuje solze. Ampak ne pade, odgovarja na vprašanja, Miši Molk pa prepusti, da sama izvede svoj največji in tako nepotreben zdrs v poklicni karieri.