Kako SDS strokovne delavce v policiji menja s poslušnimi 

Nadaljujejo se zaslišanja pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje vmešavanje politike v delo policije. Tokrat sta pričala nekdanji direktor ljubljanske policijske uprave Boštjan Glavič in nekdanji vodja oddelka za javni red in mir pri tej policijski upravi Nermin Isić, ki sta od generalnega direktorja policije Antona Olaja prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, ker je policija pod njunim operativnim vodstvom s protivladnega shoda 25. junija odstranila neonacistične provokatorje, samooklicane rumene jopiče.

Mladina je opozorilo pred odpovedjo omenjenima policistoma nedavno pridobila na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, vendar šele po posredovanju informacijske pooblaščenke, saj je policija najprej poslala v celoti počrnjenih nekaj deset strani dokumentov. Visoka policijska uradnika sta, tako piše v opozorilu pred odpovedjo, »negativno vplivala na ugled policije kot institucije« in ji s tem »moralno škodovala«. To naj bi bila naredila s tem, ker nista ukazala, naj se rumenim jopičem v trenutku, ko so se njihove provokacije stopnjevale v fizično nasilje, izreče pojasnilo, da bodo odstranjeni, če se ne bodo odstranili sami.

Nermin Isić je bil tisti petek vodja varovanja v operativnem štabu, to pomeni, da je dajal policistom ukaze, kako naj ravnajo. Isić je bil policist 37 let in je bil v tem času tolikokrat odlikovan, da se vseh priznanj, ki jih je prejel, pravi, sploh ne spomni. Je veteran vojne za Slovenijo in je večino teh priznanj prejel, ker je uspešno vodil varovanje različnih prireditev, sodeloval je pri vodenju vsaj stotih javnih shodov in prireditev, pri vsaj 40 pa je varovanje tudi vodil. S 1. oktobrom se je predčasno upokojil: »Ta delovnopravni ukrep, ki mi je bil izrečen in se nanj sploh ni mogoče pritožiti, me je zelo zelo prizadel in me prepričal, da se predčasno upokojim.«

»Takšni ukrepi dejansko lahko vplivajo na delo posameznika, ker je težko delati pod takšnim ukrepom, in v tem je najti tudi določene elemente šikaniranja,« je med drugim dejal Isić, ki v vsej policijski karieri ni bil deležen niti enega disciplinskega postopka ali delovnopravnega ukrepa.

Boštjan Glavič je tedaj v operativnem štabu sodeloval kot neposredno nadrejeni Isiću. Pojasnil je, da je prevzel vodenje ljubljanske policijske uprave na Olajevo željo, potem ko je več let vodil kranjsko policijsko upravo. Tudi Glavič je položaj zapustil s 1. oktobrom, manj kot pol leta po tem, ko ga je prevzel. Zapustil ga je na lastno željo, ker je menil, da je bilo po izrečenem ukrepu porušeno zaupanje med njim in generalnim direktorjem policije, premeščen pa je bil za pomočnika direktorja policijske šole v Tacnu, na tako imenovano kazensko lokacijo, kjer so se znašli številni policijski šefi, ki notranjemu ministru Alešu Hojsu niso bili všeč, na čelu z nekdanjo direktorico policije Tatjano Bobnar.

Na porušeno zaupanje so vplivale tudi druge okoliščine. Glavič je med drugim potrdil, da so iz Olajeve pisarne od njega zahtevali pojasnilo, zakaj policija v času umetniško-protestniške akcije zažiganja kartonastih stolov na Trgu republike aprila letos zoper protestnike ni uporabila vodnega topa, torej prisilnega sredstva, ki naj bi se uporabljalo v najskrajnejših primerih najbolj množičnih in najhujših kršitev javnega reda. Poleg tega so od njega zahtevali poimenski seznam vseh policistov, ki so na terenu sodelovali pri odstranitvi rumenih jopičev, kar je celo v odgovorih precej zadržani Glavič označil za »malce nenavadno«. Še nenavadnejša je bila akcija Olajeve pisarne, ko je zavrnila izbiro za novega komandirja policijske postaje Kamnik, ki so jo, kot navadno, opravili na ravni ljubljanske policijske uprave. Kar generalna policijska uprava sama je ustanovila novo, svojo izbirno komisijo ter izbrala in imenovala drugega kandidata. Na vprašanje Glaviču, ali se je kaj takega že zgodilo, odkar je deloval kot vodja policijskih uprav, je odgovoril z: »Nikoli.«