Omikron, drugi teden

Vodja južnoafriškega raziskovalnega inštituta Sacema, epidemiologinja dr. Juliet Pulliam, se je skupaj s sodelavci januarja lotila analize rutinskega nadzora podatkov o okužbah z novim koronavirusom v Južni Afriki. Zanimalo jih je predvsem, kako velika je možnost ponovne okužbe z različico beta, ki je bila takrat v razmahu, potem ko je posameznik že prebolel bolezen. Rezultati so, podobno kot kasneje za delto, pokazali, da je imunski odziv prebolevnikov na novi različici učinkovit. Zbiranje podatkov so nato nadaljevali, dokler niso oktobra prvič opazili nekaj nenavadnega. Stopnja tveganja primarne okužbe se je začela manjšati, najverjetneje zaradi tega, ker se je več ljudi odločilo za osnovno cepljenje, stopnja tveganja za ponovno okužbo že prebolelih pa se je začela višati. Kmalu se je nenadno začelo višati število okužb. Ko je pred dvema tednoma virolog prof. Tulio de Oliveira, vodilni raziskovalec južnoafriške mreže za nadzor genomike NGS-SA, uradno potrdil obstoj nove različice, ki se je razplamtela po državi, je bilo dr. Pulliamovi jasno, da bi bile raziskave inštituta lahko prvi kazalci tega, kako dobro se omikron izmika mehanizmom našega imunskega sistema – in posledično morda tudi zmanjšuje učinkovitost delovanja cepiv.

Analiza več kot 35 tisoč primerov ponovnih okužb je pokazala, da zgodnji primeri okužb kažejo kar pol manjšo zaščito proti ponovni okužbi z omikronom, kot je to veljalo za delto. Raziskava ni vključevala podatka, koliko izmed ponovno okuženih je bilo tudi cepljenih, kar bi pri posamezniku ustvarilo tako imenovano hibridno imunost, kot tudi ne, kakšni so bili simptomi obolelih. Zato o tem, kolikšno zaščito pred novo različico nam zagotavljajo cepiva, raziskava ne govori. Naslednji koraki pri spoznavanju omikrona bodo morali biti tako usmerjeni proti kvantifikaciji imunskega pobega za primer imunosti, pridobljene s cepljenjem, in tudi ob okužbi z virusom, je ob objavi raziskave zapisala dr. Pulliam. »Imunski pobeg v primeru predhodne okužbe in tudi to, ali se lahko omikron izogne imunosti, pridobljeni s cepljenjem, bo pomembno vplivalo na javno zdravje po vsem svetu. Vendar je še vedno veliko stvari, ki jih ne vemo.« O tem bi nam kaj več že lahko povedala pred kratkim objavljena preliminarna raziskava, ki jo je vodil virolog dr. Alex Sigal, zaposlen na južnoafriškem raziskovalnem inštitutu AHRI. Z ekipo sodelavcev so z omikronom testirali vzorce dvanajstih oseb, ki so bile cepljene s cepivom Pfizer, šest od njih jih je virus prej tudi prebolelo.

Da bi ocenili učinkovitost cepiva, so zmešali živi virus z vzorci krvi cepljenih ljudi in šteli nevtralizirajoča protitelesa, ki se vežejo na virus. Nevtralizacijska protitelesa imajo namreč pomembno vlogo pri naši zaščiti pred okužbo, saj prepoznajo virus in ga onesposobijo. Zaznali so kar 41-krat manjšo nevtralizacijsko sposobnost v primerjavi s prvotno različico virusa (gre za posameznike, polno cepljene s Pfizerjevim cepivom), pri različici delta je bilo zmanjšanje recimo petkratno, pri beta pa osemkratno. To pa sicer še ne pomeni, da bi bila cepiva zaradi tega tudi 41-krat manj učinkovita. Velja namreč poudariti, da je raven nevtralizacijskih protiteles sicer res kazalec imunskega odziva, vendar cepljenje stimulira tudi druge celice, pomembne za učinkovito zaščito pred posledicami virusa – med njimi recimo T-celice, na katere tovrstne mutacije virusa vplivajo v precej manjši meri.

Kar petim od šestih vzorcev, ki so pripadali ljudem s hibridno imunostjo, je omikron vseeno uspelo nevtralizirati. Kako učinkovit je proti omikronu poživitveni odmerek, raziskava ni ugotavljala, saj ta v Južni Afriki še ni na voljo, vendar prvi odzivi predvidevajo, da bi lahko zagotavljal podobno zaščito, kot je zaščita tistih s hibridno imunostjo.

»Rezultati, ki jih predstavljamo, kažejo veliko večji imunski pobeg, kot je bil zaznan pri različici beta,« so dognanja raziskave strnili znanstveniki. »Predhodna okužba, ki ji sledi cepljenje ali poživitveni odmerek, verjetno v zadostni meri poveča raven nevtralizacije in zagotovi zaščito pred hujšim potekom bolezni ob okužbi z omikronom.«

Pri cepivu Pfizer so zaznali 41-krat manjšo nevtralizacijsko sposobnost v primerjavi s prvotno različico virusa.

Raziskavo je vseeno treba jemati s ščepcem soli, saj so se podobne na tej stopnji v preteklosti že motile. Tudi dr. Sigal poudarja, da bi bili rezultati lahko nekoliko spremenjeni po tem, ko bodo v laboratoriju nadaljevali raziskave. Preliminarne raziskave, opravljene na švedskem Karolinskem inštitutu, recimo kažejo nekoliko manjši upad nevtralizacije, ta naj bi bil samo sedemkratni, vendar je ta občutno variiral med različnimi vzorci. Tudi nemška virologinja dr. Sandra Ciesek v svoji raziskavi ugotavlja, da je učinkovitost cepiv v nekaterih primerih lahko znatno zmanjšana. »Podatki potrjujejo, da je razvoj cepiva, prilagojenega omikronu, smiseln,« je zapisala.

Odločitev, kako se bosta na pojav omikrona odzvala proizvajalca mRNK cepiv, Pfizer-BioNTech in Moderna, naj bi bila sprejeta kmalu. Če bosta ocenila, da je imunski pobeg pomembno večji od delte, bi bilo v proizvodnjo v kratkem lahko dano kombinirano cepivo dosedanjih različic, ki je že prešlo predklinične faze testiranja in s svojimi modifikacijami obsega tudi večji del mutacij omikrona. Obstaja tudi možnost priprave novega, omikronskega cepiva.

Po dveh tednih, odkar smo se uradno seznanili z omikronom, pa vemo tudi nekaj več o tem, kako učinkovito se širi med populacijo. Nova različica se je že znašla na vseh celinah, razen na Antarktiki. Ob odkritju je že zasenčila delto v Južni Afriki, kjer je bilo dnevnih okužb tisti čas sicer res precej manj. Po zadnjih dostopnih podatkih na podlagi opravljenih sekvenciranj omikron tam trenutno pomeni 85 odstotkov vseh okužb. V Združenih državah Amerike že pomeni okoli 15-odstotni, v Kanadi pa 10-odstotni delež. Po drugi strani delež po evropskih državah še vedno ostaja navidezno majhen, vendar podatki iz držav, kjer opravijo več genomskih sekvenciranj, kažejo na eksponentno rast okužb z omikronom. V Angliji so na primer v torek potrdili že 437 okužb z omikronom, skoraj dvakrat toliko kot dva dni prej. Na Danskem so isti dan zabeležili 261 okužb, analiza podatkov pa kaže, da se vse od odkritja prvega primera srečujejo s približno 50-odstotnim porastom v številu dnevnih okužb. Povsem jasno je torej, da se je omikron v teh dveh državah že začel učinkovito širiti med populacijo, epidemiologinja dr. Emma Hodcroft z Univerze v Bernu pa meni, da bi podoben vzorec verjetno lahko pripisali tudi drugim evropskim državam, kjer v nasprotju z Anglijo in Dansko opravijo bistveno manj sekvenciranj. Ali bo na neki točki tudi popolnoma zasenčil delto, ostaja neznano.

Za zdaj neznano ostaja tudi vprašanje, ali je omikron res kaj manj patogen od delte. Poročilo južnoafriškega Sveta za medicinske raziskave (SAMRC) iz mesta Tshwane, kjer naj bi se izbruh omikrona tudi začel, kaže, da naj bi v primerjavi s prejšnjimi valovi manjši delež pacientov potreboval dodaten kisik (ta znaša 21 odstotkov), manjši naj bi bil tudi delež umrlih (ta znaša 6,6 odstotka, prej 23 odstotkov). Pacienti so v bolnišnicah prav tako ostali precej manj časa kot ob prejšnjih valovih – povprečno tri dni, prej devet –, večina pa jih je sploh izvedela, da so okuženi, šele ko so prišli v bolnišnico zaradi drugih razlogov in so bili ob tem testirani. Nekoliko presenetljivo ob tem iz regije Gauteng, ki jo je novi val okužb prizadel najhuje, poročajo o povišanem številu hospitalizacij otrok, mlajših od petih let.

Omikron se verjetno že učinkovito širi med evropsko populacijo.

Pri poročilu SAMRC gre sicer za podatke zadnjih dveh tednov novembra, zato bo za bolj jasno sliko treba počakati na njihovo osvežitev. Poročilo pa nam hkrati ne more dati jasno vedeti, kako se bo omikron obnašal ob svojem pohodu po Evropi, kjer se lahko srečuje s precej starejšo populacijo. Povprečna starost v Južni Afriki namreč znaša osemindvajset, v Evropi pa triinštirideset let. Tudi v poročilu SAMRC je bilo kar 80 odstotkov pacientov mlajših od petdeset let. Zabeleženi simptomi v Evropi kljub temu še vedno ne kažejo na to, da bi bil omikron kaj bolj patogen od delte, glede na poročilo Evropskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni (ECDC) so bili vsi primeri okužbe doslej asimptomatski ali blagi.

Ključno pri nadaljnjem boju s pandemijo tako ostaja predvsem osnovno cepljenje, pa tudi poživitveni odmerek. V Angliji so se tako že odločili, da starejšim od štiridesetih let tretji odmerek ponudijo že po treh in ne šestih mesecih. V Avstriji je poživitveni odmerek recimo na voljo vsem po štirih mesecih. Hkrati so se v Angliji odločili tudi, da bodo imunsko oslabljenim osebam že ponudili četrti odmerek, podobno bodo januarja storili tudi v Združenih državah Amerike. Četrti odmerek bi bil imunsko oslabljenim osebam lahko kmalu na voljo tudi v Izraelu, kjer pa ne izključujejo niti možnosti, da bi ga na neki točki ponudili tudi vsem ostalim.