Napad na fotoreporterje

Dogovor, ki sta ga podpisala vladni urad za komuniciranje (Ukom) in Slovenska tiskovna agencija (STA), je tej prinesel vsaj kratkotrajno olajšanje. Potem ko vlada agenciji skoraj leto ni želela plačati opravljene javne storitve in jo je s finančnim izčrpavanjem pripeljala na rob stečaja, ji je podpis dogovora omogočil preživetje. No, vsaj začasno, saj dogovor velja le do konca leta.

Zdaj, ko je pogodba med Ukomom in STA podpisana, se moramo posvetiti njeni vsebini, ki jo je vsilila vlada. Na enega najspornejših delov pogodbe opozarja Aktiv fotoreporterjev in fotografov – gre za določilo, ki za del javne službe STA poleg člankov po novem šteje tudi fotografije; te so bile doslej del tržne dejavnosti STA in zato plačljive. Aktiv svari, da je Ukomova rešitev skrajno škodljiva za agencijo, avtorsko delo, fotoreporterski poklic.

Uresničevanje javne službe je za STA, kar zadeva članke, jasno: bralcem v brezplačno branje ponuja povzetke. Pri fotografijah povzetki niso mogoči, vendar druge možnosti obstajajo; agencija bi lahko denimo javno objavila fotografije v slabši ločljivosti ali prekrite z vodnim žigom – tako bi bile podobe dostopne javnosti, tisti, ki bi jih želeli poobjaviti, pa bi jih morali kupiti. Toda Ukom je od STA izrecno zahteval, da javno objavlja fotografije (teh mora biti pri vsakem »pomembnem dogodku« kar pet) v visoki ločljivosti in brez vodnega žiga – torej primerne za tisk. Da bi jih lahko brezplačno poobjavljali drugi mediji, založniki knjig, oglaševalci, politične stranke ...

Rešitev se morda zdi všečna, vendar je sporna. Resno bo zamajala prihodke STA od tržne dejavnosti, še resneje pa trg fotoreporterskega dela. Če bodo imeli mediji, ki so že danes na tesnem s proračuni, pri STA na voljo brezplačne fotografije izbranih dogodkov, svojih fotografov tja ne bodo pošiljali. To po svoje vodi v vizualno enoumje, zanamcem bo na posamezne dogodke ostal le pogled enega – fotografa STA. Hkrati vodi v odpuščanje fotoreporterjev in na dolgi rok v zaton fotoreporterskega poklica. In to ravno v času, ko je fotoreporterjem zelo otežila delo že epidemija. A če postanejo odvečni, bodo kmalu odvečni tudi novinarji.

Direktor STA Igor Kadunc se te težave zaveda. V odgovoru aktivu je zapisal, da bi fotografije morale ostati del tržne dejavnosti STA, vendar so bili, da bi agencijo obdržali pri življenju, primorani privoliti v vladne zahteve. STA na sodišču izpodbija junija sprejeto uredbo, s katero si je vlada ustvarila teren za sedanje razumevanje javne službe, a ta za zdaj ostaja v veljavi in agencija bo imela pri pogajanjih za leto 2022 zvezane roke. Vseeno bo vztrajala, da se zmanjša vsaj število javno objavljenih fotografij.

Pod SDS preobrata ne bo. Tudi zaradi bližajočih se volitev. Oziroma predvsem zaradi njih. Razlog za trdovratno vztrajanje pri tem, da mora zajeten kup fotografij STA postati brezplačen, najverjetneje tiči v tem, da so fotoarhivi vse obsežnejšega propagandnega stroja SDS skromni in pomanjkljivi. Zdaj jih bo skrbna mati SDS brezplačno napolnila in pred volitvami se bodo lahko še prepričljiveje pretvarjali, da so pravi mediji.