Največji kulturni projekt v samostojni Sloveniji

Ljubljanska Cukrarna

Cukrarno, ki je svoja vrata odprla septembra, je obiskalo že več kot 12.000 obiskovalcev. Direktor zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) Blaž Peršin, ki upravlja Cukrarno, je za STA dejal, da je Cukrarna že v slabih dveh mesecih obratovanja opravičila svoj namen. 

Otvoritvena razstava Čudovitost spomina po besedah direktorja MGML z obiskom potrjuje njihovo programsko zasnovo. Od odprtja se je v Cukrarni zvrstilo tudi mnogo predavanj, performativnih dogodkov, koncertov, predstavitev filmov in družabnih dogodkov, seveda v omejenem številu.

Kljub ukrepom za omejevanje širjenja covida-19, je Cukrarno obiskalo že več kot 12.000 obiskovalcev; samo festival Indigo je obiskalo 3800 ljudi. Največ zanimanja je bilo za predavanje Slavoja Žižka in Yanisa Varoufakisa, ki je bilo razprodano že tedne pred dogodkom. 

Po odprtju Cukrarne se je pokazalo, da so ljudje, tako domači kot tuji obiskovalci, željno pričakovali večnamenski prostor. "Naša primarna želja je torej participacija našega občinstva, nudenje platforme razmisleka o času in prostoru, v katerem se nahajamo," je zapisal Peršin. Dodal je, da je zaživel tudi Cukrarna bar in postaja stičišče občinstva, ki ima posebno afiniteto do kulture in umetnosti.

V mezaninu prenovljene Cukrarne je svoj prostor dobila knjižnica, ki jo bodo po besedah umetniške vodje Cukrarne Alenke Gregorič oblikovali s tehtnim premislekom in v sodelovanju s sprva predvsem slovenskimi založniki gradili tematske sklope, povezane s sodobno umetnostjo. V kletni etaži so uredili večnamensko dvorano, razpolagajo tudi z manjšim pedagoško-konferenčnim prostorom, ki je čez dan namenjen delavnicam in zvečer predavanjem.

Prenovo Cukrarne, največjega kulturnega projekta v samostojni Sloveniji,  so zasnovali v arhitekturnem biroju Scapelab. V skladu s spomeniškovarstvenimi smernicami so ohranili le zunanjo fasado z mrežo oken. Ker je bil objekt večkrat prezidan, so se odločili za odstranitev vseh notranjih konstrukcijskih elementov ter vzpostavitev enovitega, odprtega prostora. V veliko praznino so vstavili dva velika galerijska volumna, lebdeča nad parterjem.

"Zares zadovoljni smo s tem, kako v novi Cukrarni hkrati obstaja historično in moderno. Opredeljuje ju razmik med notranjimi volumni in obodnim ostenjem, ki je pravih dimenzij in v pravem razmerju. Obiskovalec nezavedno dobi občutek, da je nekaj povsem novega našlo prostor v nečem zelo starem. Tako kot ga bo tudi sodobna umetnost," so o svojem konceptu zapisali avtorji projekta Marko Studen, Boris Matić in Jernej Šipoš.

Parter je zasnovan kot javni pokrit trg, povezan z zunanjim prireditvenim prostorom na dvorišču ter promenado ob Ljubljanici. S prenovo Cukrarne je Ljubljana pridobila razstavne prostore v obsegu 5400 kvadratnih metrov.

Na spletni strani Mestne občine Ljubljana (Mol) piše, da so z deli na največjem kulturnem projektu v samostojni Sloveniji začeli 10. oktobra 2018. Vrednost projekta, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, je 23 milijonov evrov. Prenova je bila končana približno v dveh letih.

PREBERITE TUDI:

• Nova Cukrarna