Brez muje se še čevelj ne obuje

Športne copate dandanes sploh ne sodijo več na noge. Če so bile kake posebne najkice ali adidaske ustvarjene v omejeni nakladi – in če jih je po možnosti obul kak raperski ali košarkarski superzvezdnik in se z njimi pobahal na Instagramu –, verjetno sploh nikoli ne bodo pristale na stopalih, temveč se bodo le selile z naslova na naslov, s celine na celino. Na vsaki postaji bodo priložnostnim poslovnežem ustvarile več sto ali več tisoč evrov dobička, na koncu pestre poti pa bodo pristale v vitrini kakšnega premožnega zbiralca. Čudna so zbiralska pota. Superge so v zadnjih letih postale statusni simbol in luksuzna dobrina, s katero v novonastalem gospodarskem ekosistemu »kulture tenisk« (sneaker culture, op. p.), ki ga je omogočil splet, trgujejo mladi priložnostni poslovneži: od malih rib, ki si s prekupčevanjem s supergami zaslužijo žepnino, do iznajdljivih podjetnikov, ki si s spletno preprodajo second-hand tenisk nagrabijo milijonsko premoženje.

Številni navdušenci teniske vidijo celo kot umetniške izdelke, temu pa pritrjuje tudi velike pozornosti deležna razstava Sneakers Unboxed, ki je letos potekala v londonskem Muzeju oblikovanja (Design Museum). Pri tem se nepoznavalec načelno vpraša, ali športno obuvalo resnično sodi v muzej, o čemer je seveda razmišljala tudi kustosinja razstave, ki je za časnik The New York Times pojasnila, da je »tako kot pri številnih drugih funkcionalnih modnih predmetih tudi pri supergah prisotna razprava, ali jih lahko razumemo kot umetnost – še posebej zdaj, ko so postale predmet muzejskih razstav in se z njimi trguje podobno kot z umetninami. Kar je tukaj nesporno, je, da so teniske pomemben del oblikovalske kulture in so zaradi tega vredne tudi akademske razprave.«

Ko jih primerjamo z umetniškimi deli, je zelo zgovoren navedek Virgila Abloha, enega najbolj cenjenih modnih oblikovalcev in prvega moža kulture tenisk. »Številni mladi danes superge cenijo bolj kot Matissa,« je dejal. O tem, da lahko frajerske superge mladi načelno cenijo više od izvirnih del slikarskih velemojstrov, kakršen je Matisse, pričajo tudi vrtoglave vsote, ki jih premožni zbiralci na dražbah odštejejo za par nošenih športnih copat: slovite dražbene hiše, kot sta Christie’s in Sotheby’s, te dni redno gostijo dražbe redkih parov najkic. Oktobra je bil par ikoničnih Nikovih superg Air Ship, ki jih je košarkarska legenda Michael Jordan nosil na peti tekmi svoje prve sezone pri klubu Chicago Bulls, prodan za dober milijon evrov. Nekaj mesecev pred tem je rekord med pari tenisk, prodanimi za najvišje zneske, dosegel prototip čevljev Yeezys, ki nastajajo v sodelovanju družbe Nike in razvpitega reperja (ter občasno tudi modnega oblikovalca) Kanyeja Westa; neki anonimen premožnež je zanj odštel več kot poldrugi milijon evrov.

To, da se zbiralski predmeti, ki so neposredno povezani z različnimi zvezdniki, prodajajo za astronomske vsote, seveda ni nič novega – fanatični oboževalci so malo bogastvo odšteli tudi za tako bizarne predmete, kot so denimo uporabljeni nosečnostni test Britney Spears, ostanki zajtrka Justina Timberlaka in rentgenske slike prsnega koša Marilyn Monroe –, a športne copate na second-hand trgu vrtoglave cene dosegajo tudi, če jih niso nosili slavni, torej tudi, kadar nimajo nikakršne sentimentalne vrednosti. Čeprav se redke edicije športnih obuval med ljubitelji ulične mode preprodajajo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, je ta nišni trg v zadnjih petih letih – predvsem zaradi družabnih omrežij in spletnih dražb – prerasel v samosvojo gospodarsko vejo, v borzni sistem, znotraj katerega priložnostni poslovneži namesto v delnice vlagajo v superge.

Teniske danes niso več le obutev, so dobičkonosna naložba, predmet nenavadnega »borznega« špekuliranja. Nišni trg je prerasel v samosvojo gospodarsko vejo, v kateri priložnostni poslovneži namesto v delnice vlagajo v superge.

Skupina za trženjsko raziskovanje NPD je vrednost celotnega svetovnega trga športnih copat ocenila na dobrih sto milijard evrov, kar seveda ni presenetljivo: vemo, kako nesramno draga je lahko športna obutev, in vemo, kako hitro se obrabi. Presenetljiveje je, da se tudi vrednost trga preprodanih tenisk meri v milijardah. Pred dobrim letom je bila ocenjena na slabih šest milijard evrov, finančni analitiki pa predvidevajo, da bo ta trg do konca desetletja vreden kar 30 milijard. Že spletna platforma StockX, največji igralec v prvi ligi preprodaje luksuznih superg, je danes vreden skoraj 3,5 milijarde evrov. Ta tako imenovana borza superg – in še veliko drugih ponudnikov podobnih storitev, denimo Stadion Goods in Goat – sleherniku omogoča, da s spletnim trgovanjem redkih edicij športnih copat obrača zavidanja vredne zneske.

S preprodajanjem superg si »žepnino«, ki nemalokrat presega slovensko povprečno plačo, navadno služijo izjemno mladi ljudje – samonikli poznavalci ulične mode, ki tržno nišo izkoriščajo za priložnostni posel. Najstniki s poslovno žilico so v preprostejših časih na »ulicah« trgovali na primer s kartami Pokémon, pirotehniko, frnikolami ali marihuano, danes pa preprosto spremljajo najnovejše trende v »kulturi tenisk«, za nekaj sto evrov kupijo par športnih copat, ki so jih prodajali v omejeni nakladi, in naložbo v nekaj dneh pomnožijo na spletnih dražbah.

Ker gre za izjemno razširjen zaslužkarski trend, je konkurenca velika, zato morajo biti mladi prekupčevalci s supergami – če želijo prehiteti tekmece – ob pravem času na pravem kraju. To včasih pomeni, da se lahko na dan »dropa«, začetka prodaje nekega novega modela superg, pred trgovinami z obutvijo vijejo kilometrske vrste histeričnih mladostnikov, saj pri takšnih dogodkih pogosto velja pravilo »kdor prvi pride, prvi melje«. Tako se je zgodilo tudi že v naši prestolnici, pred ljubljansko podružnico srbske trgovine Tike, lokalno Meko za navdušence nad modno obutvijo. Filip Đurić, marketinški menedžer ljubljanske podružnice trgovine Tike, se spominja, kako so že na večer pred »dropom« nekih izjemno zaželenih superg pred trgovino na Mestnem trgu začeli »taboriti« potencialni kupci. »Že ko smo zvečer zapirali trgovino, se je neki ’tamali’, zavit v spalno vrečo, ulegel pred vhod. Do jutra je bila vrsta dolga vsaj do ulice Pod Trančo, če ne še dlje (70 metrov, op. p.),« pravi Đurić.

Najstniki s poslovno žilico so v preprostejših časih na »ulicah« trgovali na primer s kartami Pokémon, pirotehniko, frnikolami ali marihuano, danes pa si žepnino prislužijo s spletnim prekupčevanjem s supergami.

Uradne prodajalne se takšnim dramam praviloma skušajo izogniti z žrebom (žargonsko »raffle«), za to se zdaj ob »dropih«, ki zbudijo veliko zanimanje, odločijo tudi v trgovini Tike. Pred dvema letoma, ko je vanjo prispelo šest parov čevljev Air Force 1 Low Cactus Jack, ki so plod sodelovanja med podjetjem Nike in raperjem Travisom Scottom, se je žreba na Mestnem trgu udeležilo več kot 400 navdušencev. Nobenega dvoma ni, da šest izžrebanih srečnežev nikoli ni obulo novih najkic: kot rečeno, teniske danes niso več le obutev, so dobičkonosna naložba, predmet nenavadnega »borznega« špekuliranja.