Kriminalisti pri kriptopodjetnikih

Metoda, ki se uporablja pri PCR-testih, deluje kot ojačevalec. Virusno biološko snov po tej metodi pred testiranjem v več ciklih razmnožijo, zaradi česar je z njo teoretično mogoče zaznati že en sam virus, ki povzroča covid-19, in zaradi česar morajo v laboratorijih občutljivost testov omejevati. Hitri testi pa, nasprotno, delujejo na podlagi kemične reakcije z delci virusa, zaradi česar so učinkoviti le, če je v preiskovani snovi virusa dovolj.

Hitri testi podjetja Majbert Pharm, ki jih je Slovenija najprej kupovala, so bili najcenejši. A bili so izredno slabi. To je razvidno celo iz poročila Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in prehrano (NLZOH), ki je teste preveril in jih razglasil za ustrezne.

Kakovost, občutljivost takšnih testov je mogoče predstaviti na različne načine, po različnih standardih ali metodah. Lahko so ustrezni po standardih WHO, po standardih EU, njihovo občutljivost je mogoče preskusiti pri bolnikih s simptomi, torej pri takšnih, ki so »virusno zelo obremenjeni«, ali pri neobremenjenih. Ker smo se v Sloveniji odločili za testiranje splošne populacije, to pomeni, da smo testirali ljudi brez bolezenskih znakov, je takšna primerjava smiselna. Po tej primerjavi so testi podjetja Majbert Pharm le 77-odstotno učinkoviti, to pomeni, da med 100 pozitivnimi bolniki, dokazanimi z občutljivimi PCR-testi, zaznajo 77 bolnikov. V Nemčiji so v tem času uporabljali teste uveljavljenega proizvajalca Abbott (Panbio), ki v takšni skupini odkrijejo 90,8 odstotka primerov.

Da s testi podjetja Majbert Pharm, ki jih je ministrstvo za zdravje kupilo pred enim letom, ni vse prav, so pričali primeri lažno pozitivnih testov. Seveda je vprašanje, na katero pa ni odgovora, kako pogosto so bili ti testi lažno negativni in kako je to prispevalo k širjenju okužb.

Da so kupljeni testi neprimerni, je javno povedala vodja kasneje ustanovljene strokovne skupine za hitre teste na ministrstvu za zdravje Viktorija Tomič, tudi vodja Laboratorija za respiratorno mikrobiologijo Klinike Golnik. Januarja letos je poudarila, da je NLZOH pri verifikaciji Majbert Pharmu pogledal skozi prste. Uporabil je blažja merila – manj strog kriterij občutljivosti –, takšna, kot jih Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča za revnejše države, ne pa merila občutljivosti, kot jih priporoča Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). A prva je na neprimernost testov opozarjala Metka Paragi, ki je tedaj vodila laboratorij za virologijo pri NLZOH in ki je po tem opozorilu ostala brez službe – njeno delovno mesto je zasedel mikrobiolog Andrej Steyer, župan občine Apače, ki je na ta položaj prišel s podporo SDS.

Z nabavo hitrih testov se je začela ukvarjati parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom Roberta Pavšiča, ta teden pa so primer prevzeli še kriminalisti, ki so opravili hišne preiskave pri direktorici Nacionalnega laboratorija za zdravje Tjaši Žohar Čretnik, pri direktorju podjetja Majbert Pharm Klemnu Nicolettiju in na ministrstvu za zdravje, pri komisiji, ki je Majbert Pharm decembra lani izbrala.

Kdo bo na koncu kazensko odgovarjal, kdo bo za fiasko politično odgovoren? Za izbiro podjetja je bilo odgovorno ministrstvo za zdravje, ko ga je še vodil Tomaž Gantar, nekdanji član DeSUS. Gantar pravi, da podjetja ni poznal in da z izbiro ni imel nič. Majbert Pharm ni »normalno« ali uveljavljeno podjetje, pred zmago na razpisu ga je prevzela skupina fantov, ki so se prej ukvarjali s sumljivimi piramidalnimi finančnimi shemami, predvsem na področju kriptovalut. Lastniki Majbert Pharma imajo zveze tudi s SDS: eden izmed njih, Luka Lah, je bil (ali je še) član podmladka te stranke. V enem od njihovih spornih nepremičninskih poslov je najti podobne slamnate lastnike, kot jih je pri svojih bosanskih poslih uporabljal svetovalec predsednika vlade Rok Snežič.

Posel s hitrimi testi je še en državni spodrsljaj pri nabavljanju medicinske opreme v času epidemije, le da ta nima zgolj finančnih posledic, pač pa tudi zdravstvene. Ni dvoma, da so v tem primeru zdravstvene institucije odpovedale. Na to, kako strokovno in neodvisno bodo delo opravili kriminalisti, pa moramo še počakati.