Nova digitalna zvezda

Ministru Marku Borisu Andrijaniču nikoli ne zmanjka visokoletečih besed. Tako ni z njimi skoparil niti ob podpisu sporazuma s podjetjem Google in organizacijo Google.org, ki bosta v slovensko znanje o umetni inteligenci in v razvoj slovenskega socialnega podjetništva vložila 2,5 milijona evrov. »Gre za največjo investicijo te vrste v naši zgodovini«. To je »še en dokaz, da postaja Slovenija nova digitalna zvezda«. Ali je država z naložbo, vredno približno evro na prebivalca, res na poti v digitalni preboj, je vprašljivo.

Čemu bo naložba namenjena? Kot je za medije dejal direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Boštjan Zalar, bo milijon namenjen spodbujanju razvoja sistemov IT in spodbujanju učenja o umetni inteligenci. Del sredstev bo prejel Laboratorij za bioinformatiko Univerze v Ljubljani, nepovratna sredstva za razvoj raziskav ekosistema umetne inteligence tudi IJS. Dodaten milijon bo namenjen krepitvi slovenskega ekosistema socialnega podjetništva, 500 tisoč evrov pa podjetjem in podjetnikom z omejenimi možnostmi. Pri zadnjem gre za del 20 milijonov evrov vredne naložbe, ki jo Google namenja razvoju evropskega socialnega podjetništva v okviru Sklada za družbene inovacije.

Z nekaterih vidikov dobrodošla naložba, ki za multinacionalko, kot je Google, zagotovo ne pomeni prevelikega stroška, pa sploh ne bi bila potrebna, če se v Sloveniji ne bi trudili biti servilni do tujih korporacij. Od Googla bi država denar lahko iztržila tako, da bi že prej uvedla digitalni davek. Davka na dobiček, ki znaša 19 odstotkov, tujim multinacionalkam, kot so Google, Apple in Facebook, ni treba plačevati, saj pri nas nimajo sedeža ali poslovne enote.

To bi se lahko spremenilo z dogovorom, ki ga je pod pokroviteljstvom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj poleti doseglo 130 držav, med njimi tudi Slovenija. Po njem bi morale tuje multinacionalke v državi, kjer delujejo in ustvarjajo dobiček, plačevati najmanj 15 odstotkov davka. Kakšno bo končno besedilo nove digitalne evropske zakonodaje, ni znano, vendar bi po zdajšnjem predlogu tujim korporacijam zaradi nespoštovanja direktiv lahko grozile ogromne kazni.

Medtem po Evropi že dolgo odmevajo sodne bitke, ki jih Bruselj in posamezne države bijejo z Googlom. Pred mesecem je drugostopenjsko sodišče EU v Luksemburgu potrdilo 2,4 milijarde evrov kazni, ki jo je leta 2017 Googlu zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu naložila evropska komisija. Francija ga je letos oglobila za 500 milijonov evrov zaradi spora z mediji glede rabe njihove vsebine.

Drugače kot drugod, kjer se lobistov otepajo, se slovenskim politikom v njihovi prisotnosti šibijo kolena. Podobno se je navsezadnje zgodilo z Ubrom – s podjetjem, za katero je pred prihodom na ministrski položaj lobiral tudi sam Andrijanič. Namesto da bi jih dodatno regulirali, jim vrata načeloma na stežaj odpiramo.

Slovenija sicer še vedno sanja o vzpostavitvi tehnološkega veleposlaništva v Silicijevi dolini. To bi po napovedih digitalnega ministra lahko dobili že prihodnje leto.