Kako po volitvah?

Inštitut 8. marec meni, da bi morali začeti znova 

V iztekajočem se letu se je lepo pokazalo, kako pomemben je glas civilne družbe. Temu je skozi balast, ki ga producira sedanja oblast, uspelo pronicati ob pomoči gibanj in organizacij, kakršna je tudi Inštitut 8. marec. Ta je pripravil kampanjo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja po modelu »ja pomeni ja«, sodeloval pri referendumu o noveli zakona o vodah, lobiral za zakonsko spremembo, s katero bo zaščitena pitna voda v Anhovem …

Zaradi supervolilnega leta, ki je pred nami, se je zdaj odločil spisati še zakon proti škodljivim ukrepom oblasti. »Popravimo napake in v letu 2022 začnimo graditi enakopravnejšo družbo za vse,« so zapisali predstavniki inštituta.

Za kaj gre? V inštitutu so prek spletnega obrazca začeli zbirati škodljive zakone, ki jih je med mandatom sprejela vlada Janeza Janše – zakone, ki poglabljajo neenakost, napadajo človekove pravice, uničujejo civilno družbo. Na podlagi prejetih predlogov nameravajo oblikovati nov zakon, za katerega bodo spomladi začeli zbirati podpise in ga predložili takratni sestavi parlamenta.

Kot razloži direktorica inštituta Nika Kovač, so vzporedno z zbiranjem predlogov »naredili analizo vseh sprejetih zakonov« in že »pripravili lasten seznam zakonov, ki bi jih bilo treba sprejeti«. S kampanjo želijo doseči, da bi v javnosti z začetkom novega leta, v obdobju pred državnozborskimi volitvami, jasno govorili o tem, kaj vse je šlo med mandatom Janševe vlade narobe in kako to popraviti. »Hkrati želimo prisiliti novo vlado, da glasuje za že pripravljen zakon in začne s ’točke nič’. Da ne bo imela izgovora, kako je morala ves čas popravljati napake prejšnje vlade.«

Vodja pravnega oddelka inštituta Kristina Krajnc je pojasnila, da bo zakon »vsebinsko zajemal številna področja, od delavskih pravic, neodvisnosti državnih organov do pravic tujcev«, zato bodo pripravili tako imenovani omnibus zakon, ki se bo lotil spremembe številnih zakonov. Ne bo se sicer neposredno loteval ljudi, ki jih je vlada s kadrovanjem postavila na vodilne položaje v državi. »Do nekaterih kadrovanj je lahko prišlo tudi zaradi zakonodajnih sprememb, odvisno od sektorja, in to je nekaj, kar bi potencialno lahko spremenili, vendar zakon na to neposredno ne meri.«

Inštitutu se je do zdaj oglasilo skoraj dva tisoč ljudi, ki bi radi sodelovali pri akciji zbiranja podpisov, dobil je več kot sto konkretnih predlogov. Gre predvsem za »krčenje socialnega na splošno, pohod po institucijah in odnos do medijev,« strne Nika Kovač.

Inštitut 8. marec z novim zakonom računa predvsem na angažma civilne družbe pred državnozborskimi volitvami, podobno kot nanj računa pobuda Glas ljudstva. Ta je novembra začela pripravljati zahteve po izboljšanju vsesplošnih razmer v državi, ki jih bo predložila vsem političnim strankam. Obema projektoma je skupno predvsem to, da želita spodbuditi ljudi, da se prihodnje leto odpravijo na volišča. Volitve so praznik demokracije – in demokracija se lahko uveljavlja le, če v njej tudi dejavno sodelujemo