Dober namen, nezakonita izvedba

Prav posebno pismo predsednika vlade Janeza Janše

Če ste se, drugače od nekaterih, prejšnji teden odločili odpreti vladno pošto, ste verjetno prejeli prav posebno pismo. Predsednik vlade Janez Janša se je v teh turbulentnih časih tik pred božičnimi prazniki odločil nagovoriti državljane. »Ljudje smo različni in polno je dogodkov, ravnanj in stvari, pri katerih se delimo po vseh mogočih merilih. A nevarnost bolezni, ki ogroža vse, naj ne bo med njimi. Bodimo svobodni, vendar odgovorni in solidarni. Čas je, da v boju s covidom-19 stopimo skupaj in držimo skupaj,« je zapisal in državljane pozval k cepljenju.

Gre za lepo gesto, čeprav je prišla več mesecev prepozno.

Kljub temu se je precej državljanov ob prejetju pisma spraševalo, kako je mogoče, da je bilo pisanje iz kabineta predsednika vlade naslovljeno nanje osebno. Na ovojnici sta bila namreč zapisana njihovo ime in priimek, pa tudi domači naslov. Podobno so se vprašali pri Inštitutu 8. marec in se zato odločili obrniti na urad informacijskega pooblaščenca (IP).

Kot je v ponedeljek sporočila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, je IP  prejel veliko prijav in vprašanj državljanov v zvezi s tem, kako je kabinet predsednika vlade dostopal do njihovih osebnih podatkov. Zoper njega je zato že uveden inšpekcijski postopek glede obdelave osebnih podatkov pri pošiljanju pisma, »v katerem bo ta moral pojasniti predvsem pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov naslovnikov pisma ter način obdelave in obveščanja posameznikov o obdelavi njihovih osebnih podatkov«. Gre namreč za »osnovne elemente z Evropsko uredbo o varstvu podatkov (GDPR) skladne obdelave osebnih podatkov, po katerih mora biti vsaka obdelava zakonita, poštena in transparentna«.

Iz kabineta predsednika vlade so odgovorili, da je bilo pismo poslano »vsem polnoletnim državljanom brez kakršnekoli selekcije in brez vpogleda v evidence«. Janša se je kmalu zatem že odločil Prelesnikovo napasti na Twitterju. Obtožil jo je, da se »skupaj s svojo četico političnih nameščencev od samega začetka epidemije bori proti preventivnim in zdravstvenim ukrepom za zajezitev covida-19, ne glede na žrtve«.

Nekdanja informacijska pooblaščenka, odvetnica Nataša Pirc Musar, pa pravi, da za pridobitev naslovov sicer obstajata dva zakonita načina – podatke bi lahko v kabinetu predsednika vlade zbrali iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. »Zakonite poti bi bile mogoče, vendar po vsem tem, kar sem videla in slišala, ni uporabil nobene od zakonitih možnosti,« pove. »Vlada bi lahko te podatke po mojem mnenju pridobila na podlagi zakona o centralnem registru prebivalstva, ampak če je to storila, to ni pravi pravni temelj, saj zakon zelo natančno navaja, da se podatki iz centralnega registra prebivalstva lahko uporabljajo samo na način in v obliki, ki ne omogoča identifikacije posameznika.«

Tudi za plemenit in dober namen moraš imeti pravni temelj pri obdelavi podatkov, je jasna Nataša Pirc Musar. »To, da je namen plemenit, ne upraviči nezakonitosti.«