Slovenija zaradi Čeferina ni podprla Uefe

Aprila je 15 najbogatejših evropskih nogometnih klubov napovedalo odcepitev od Združenja evropskih nogometnih zvez (Uefa). Čeprav je ta zamisel za tako imenovano Superligo zaradi upora angleških navijačev in umika šestih angleških klubov iz projekta propadla v zgolj 48 urah, je 12 klubov vendarle odločenih nadaljevati projekt. Maja so zato proti Uefi, ki jo vodi Aleksander Čeferin, vložili tožbo, češ da monopolizira evropski nogomet, omejuje prosto konkurenco v EU, krši evropska pravila notranjega trga in podobno. Z drugimi besedami, bogati nogometni klubi želijo doseči liberalizacijo nogometnega trga.

Sodišče v Madridu, kjer so superklubi vložili tožbo, se je zaradi tega obrnilo na sodišče EU v Luksemburgu z zaprosilom, naj preveri delovanje Uefe, ovrednoti njeno vlogo pri organizaciji tekem in postavljanju pravil. Zato je luksemburško sodišče v tem postopku, ki se dotika notranjega trga EU, vsem 27 državam članicam poslalo dopis, v katerem jim je dalo možnost, da se postavijo na eno ali drugo stran. Skrajni rok za oddajo mnenj je bil konec oktobra in odziv držav EU je bil izreden. Kar 16 jih je podalo pisne ugovore proti Superligi. Celo Španija in Italija, kjer domujejo Real Madrid, Barcelona in Juventus – trije jedrni klubi Superlige – sta se postavili na stran Uefe s trditvami, da nogomet v EU ni čista komercialna dejavnost.

Tudi uradno mnenje Slovenije bi v tem primeru moralo biti jasno, saj smo majhna država majhnih nogometnih klubov, odvisnih od najrazličnejših podpor. Kot pojasnjuje Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije, projekt Superlige ni v interesu slovenskega nogometa in je tudi v nasprotju s športnimi načeli, saj ruši solidarnost med različnimi ravnmi nogometa: »Superliga bi pomenila izločitev najbogatejših klubov v zaprto tekmovanje, kar pomeni, da bi bila s tem ogrožena športna in komercialna privlačnost Lige prvakov, ogrožen bi bil sistem finančne solidarnosti v nogometu – ne samo za klube, ampak tudi za članice Uefe …« Za slovenske klube bi doseganje zgolj komercialnih ciljev recimo pomenilo, da bi izgubili tudi možnost participacije pri evropskem klubskem tekmovanju najvišje ravni, pojasnjuje Mijatović.

A čeprav je za športne politike zadeva kristalno jasna, čeprav je vprašanje jasno tudi v večini držav EU, slovenski vladi očitno ni. Slovenija, kot so pojasnili iz državnega odvetništva, pisnega mnenja o sporu med Superligo in Uefo ni podala. Ni zgolj pozabila ali spregledala primera, ampak se je zavestno odločila za molk. Odločitev, da bo Slovenija, ki je v tem času predsedovala EU, molčala, »sta sprejeli resorni ministrstvi, in sicer ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,« so odgovorili iz državnega odvetništva. Zakaj? Predsednik Uefe Aleksander Čeferin, s katerim smo o tem primeru govorili v objavljenem intervjuju, pravi, da si sam zapleta ne zna razložiti drugače, kot da je slovenska podpora evropskemu modelu nogometa izostala, ker ga pač predsednik vlade ne mara.

Iz odgovora, ki smo ga prejeli od ministrstva za šolstvo in šport, je nelagodje odločevalcev dobro razvidno. Precej neprepričljivo recimo odgovarjajo, da se naša država formalno v postopek ni vključila, ker je bila »v postopku pred sodiščem neposredno že vpletena (predsednik UEFA – Čeferin) in bi vpletanje Slovenije v času vodenja unije dajalo vtis sodne pristranskosti«. V isti sapi dodajajo, da ministrstvo zdaj vendarle pripravlja mnenje in da ga bo predstavilo na ustni obravnavi pred sodiščem EU do aprila. Da Slovenija vendarle podpira evropski model športa, pa naj bi dokazovalo soglasno sprejetje resolucije Sveta EU o evropskem modelu športa med predsedovanjem, 30. novembra. Ta resolucija naj bi bila trenutno »najvišji politični dokument, ki poziva k ohranitvi evropskih vrednot športa in evropskega modela, ki ga bo Evropsko sodišče v Luksemburgu težko zaobšlo,« sporočajo z ministrstva za šolstvo.

Nelagodje veje tudi iz ministrstva za gospodarstvo, od tam so nam v odgovoru opisali trud, ki so ga sami vložili v primer – za mnenje so zaprosili agencijo za varstvo konkurence – hkrati pa so v odgovoru trikrat poudarili, da bi odločitev o tem morala sprejeti vlada. Na podlagi o sodelovanju z državnim odvetništvom bi o tem, ali bo Slovenija podala stališče, morala odločiti vlada, vlada pa bi morala predlog posredovati v Luksemburg. Domnevno je bilo tudi premalo časa, saj naj bi predlog za sodelovanje v postopku prepozno prišel iz nogometne zveze. Tudi na gospodarskem ministrstvu ob tem poudarjajo, da pa so v nadaljevanju pripravljeni sodelovati ustno.

Iz spora med Superligo in Uefo, ki jo vodi Aleksander Čeferin, bi Slovenija v času predsedovanja EU seveda lahko naredila svetilnik tega predsedovanja. Pri njem so se interesi naše države skorajda v popolnosti ujemali s širšim javnim interesom celotne Evrope. A kljub jasnosti primera država tega dogodka ni hotela izkoristiti.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>