30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Ali je covid-19 nevarna bolezen?
Preverili smo nekaj trditev, ki še vedno krožijo med do cepljenja skeptično javnostjo
Božična večerja na oddelku za covid-19 v eni od slovenskih bolnišnic / Hranjenje pacienta
© Uroš Abram
Na začetku tedna smo v uredništvo prejeli odprto pismo vladi, pod katero so se podpisali sociolog dr. Tomaž Mastnak, profesor za področje znanosti o blagu in tehnologijah dr. Gregor Radonjič, geodet Srečko Šorli ter pravnika dr. Andraž Teršek in dr. Boštjan M. Zupančič. Vlado pozivajo, naj zavrne pobude za uvedbo obveznega cepljenja proti covid-19, saj menijo, da cepiva niso bila razvita »po ustaljenih medicinsko znanstvenih kriterijih za prava cepiva ter v skladu z veljavnim pravom, vzpostavljenimi znanstvenimi procedurami in pogoji ter zahtevami medicinske etike in deontologije« in da so »še vedno le eksperimentalna in so dobila zgolj začasno dovoljenje za rabo v Evropski uniji«. Po njihovem izkušnje zadnjega leta kažejo, »da cepiva niso varna in da je njihova učinkovitost omejena« in da, čeprav lajšajo virulentnost bolezni, »ne ščitijo skupnosti, ker ne preprečujejo niti okužb niti prenašanja okužb«. Zapisali so tudi, da covid-19 »dokazano in neizpodbitno ni posebej nevarna prenosljiva bolezen«. Njihove trditve smo se odločili preveriti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Božična večerja na oddelku za covid-19 v eni od slovenskih bolnišnic / Hranjenje pacienta
© Uroš Abram
Na začetku tedna smo v uredništvo prejeli odprto pismo vladi, pod katero so se podpisali sociolog dr. Tomaž Mastnak, profesor za področje znanosti o blagu in tehnologijah dr. Gregor Radonjič, geodet Srečko Šorli ter pravnika dr. Andraž Teršek in dr. Boštjan M. Zupančič. Vlado pozivajo, naj zavrne pobude za uvedbo obveznega cepljenja proti covid-19, saj menijo, da cepiva niso bila razvita »po ustaljenih medicinsko znanstvenih kriterijih za prava cepiva ter v skladu z veljavnim pravom, vzpostavljenimi znanstvenimi procedurami in pogoji ter zahtevami medicinske etike in deontologije« in da so »še vedno le eksperimentalna in so dobila zgolj začasno dovoljenje za rabo v Evropski uniji«. Po njihovem izkušnje zadnjega leta kažejo, »da cepiva niso varna in da je njihova učinkovitost omejena« in da, čeprav lajšajo virulentnost bolezni, »ne ščitijo skupnosti, ker ne preprečujejo niti okužb niti prenašanja okužb«. Zapisali so tudi, da covid-19 »dokazano in neizpodbitno ni posebej nevarna prenosljiva bolezen«. Njihove trditve smo se odločili preveriti.
»Vsa v Evropski uniji in Združenih državah Amerike dovoljena cepiva so bila razvita po medicinsko ustaljenih kriterijih, sicer jih Evropska agencija za zdravila (EMA) in ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) ne bi dovolili uporabiti. Gre za eno najbolj preizkušenih cepiv, ki so jih kdaj dovolili za uporabo,« na očitke o cepivih odgovarja infektolog iz univerzitetne bolnišnice Charité v Berlinu dr. Andrej Trampuž. »Poleg tega imamo opravka z nevarnim virusom, ki povzroča težko bolezen – na eni strani, ker gre za nov virus, proti kateremu nimamo nobene imunosti, na drugi strani pa gre za virulenten virus, ki povzroča hudo vnetje na pljučih in drugih tkivih. Cepivo je tako več kot 1000-krat varnejše od okužbe, predvsem pri starejših osebah od šestdeset let in mlajših s kroničnimi boleznimi.«
Večerja na klopi pred bolnišnico
© Uroš Abram
Trditve zavrača tudi sintezni biolog s Kemijskega inštituta dr. Roman Jerala: »Cepljenje s temi cepivi je uradno odobren način preprečevanja nalezljive bolezni. Cepiva so varna in imajo, tako kot vsa zdravila, opisane redke neželene pojave, ki jih ves čas spremljajo in zaradi katerih smo prešli v Sloveniji na uporabo cepiv, ki imajo najmanj neželenih učinkov.«
Da so cepiva varna in učinkovita v boju s covid-19, dokazuje dejstvo, da jih je po svetu že prejelo skoraj 4,5 milijarde ljudi (gre za okoli 57 odstotkov svetovnega prebivalstva). »Preprečila so milijone smrtnih žrtev, kar ekstrapoliramo iz držav, kjer so pozno začeli s cepljenjem in so se v prvih valovih ljudje masovno okuževali. Tako ščitijo cepiva in prebolevnost celotno skupnost pred širjenjem okužb, in ko bo stopnja precepljenosti dosegla 80 odstotkov, bo pandemije konec – virus bo postal endemičen in tako bodo naravne okužbe pomenile stalen ’booster’ (poživitveni odmerek, op. a.), ki bo vzdrževal imunost skupnosti brez težjih primerov. Te se bodo pojavljale samo pri neimunih, to pomeni necepljenih ali tistih, ki so imunost že izgubili,« odgovarja Trampuž.
Iskanje primerne glasbene opreme
© Uroš Abram
Infekcijska bolezen covid-19 v 5 do 15 odstotkov primerov zahteva intenzivno zdravljenje, v 0,5 do 1 odstotka primerov je smrtna tudi v najrazvitejših državah. Ker je izredno nalezljiva, saj se prenaša z aerosoli in tako v kratkem času okuži veliko ljudi, povzroči visoke absolutne številke pri opisanih odstotkih. Insinuacije, da covid-19 ne povzroča nevarne bolezni, lahko hitro zavržemo s podatkom, da je virus doslej po svetu že terjal več milijonov življenj, samo v Sloveniji skoraj šest tisoč. »Porast smrti se jasno vidi tudi na presežni smrtnosti, torej zagotovo ne gre za napačno pripisane izgube življenj,« dodaja Jerala. V Združenih državah Amerike so z več kot 800 tisoč žrtvami recimo že presegli število življenj, izgubljenih v vseh vojnah v 20. stoletju. »Danes zagotovo vsak pozna več ljudi, ki so imeli težji potek bolezni ali so celo umrli.«
Oba sogovornika menita, da so izjave, ki niso podkrepljene z znanstvenimi dognanji, škodljive. »Gre za medicinska vprašanja in o teh naj sodijo zdravniki ali znanstveniki, ne pa laiki in tisti, ki se ne ukvarjajo s to temo. Tudi meni ne pade na pamet, da bi komentiral ustreznost gradbenih materialov ali pomen filozofskih izjav, ker na tem področju nisem doma,« pripomni Trampuž. »Vsem, ki dvomijo o nevarnosti covid-19, priporočam, da pridejo na obisk v intenzivno enoto.«
Malo za hec: nazdravljanje z odvajalom
© Uroš Abram
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.