Zloraba PKP

V ponedeljek je parlament s 46 glasovi sprejel nov sveženj protikoronskih ukrepov, poimenovan PKP10. Uradno gre za zakon o ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic epidemije, vendar je koalicija med ukrepe, povezane z bojem proti virusu, kot so recimo podaljšanje veljavnosti bonov, lažje zaposlovanje tujih medicinskih sester, denarne odškodnine osebam, ki jim je zaradi cepljenja nastala škoda, ali pa pomoč pri nakupu antigenskih testov, primešala več vsiljenih ukrepov, potaknjencev, kakršnih samostojno ne bi mogla uveljaviti.

Naštejmo nekatere. Slovenci po rodu so bili do zdaj samodejno upravičeni do statusa začasnega prebivališča v Sloveniji, s PKP10 pa bodo v postopku tako imenovane repatriacije upravičeni do stalnega prebivališča, na katero so vezane socialne pravice. Takšna reforma nima niti najmanjše zveze z bojem proti epidemiji. Z bojem proti virusu ni povezana zakonska rešitev, ki določa način, na katerega lahko občine ustanavljajo sklade. S PKP10 vlada, pritrdil pa ji je parlament, močno poenostavlja zahteve, ki jih morajo občine izpolnjevati za ustanovitev javnih skladov. Niža zahtevani osnovni vložek občine in dovoljuje, da ga s predplačili po hitrem postopku prispeva država.

To seveda še ni vse. Kot vemo, vlada tokrat epidemije ni razglasila, saj bi v skladu z veljavno zakonodajo zaradi izplačevanja covidnih dodatkov zmanjkalo denarja v proračunu. So pa v koaliciji našli obvode. Po novem bo ne glede na določila delovnopravne zakonodaje mogoče povečati obseg nadurnega dela javnega uslužbenca. In to ne na podlagi razglašene epidemije, ampak na podlagi meril Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Posebni režim delovanja države, ki se uveljavi v času razglašene epidemije, bo zdaj začel veljati glede na epidemiološko barvo, s katero bodo v Evropi pobarvali našo državo.

V približno 250 milijonov evrov vredni zbirki ukrepov so še najrazličnejši drugi bombončki, povezani s kupovanjem volilnih glasov. Komu torej dati posebna darila? Morda prodajalkam v živilskih trgovinah, ki morajo prodajati blago ljudem, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT?

Seveda ne, zato pa država ni pozabila na gasilce. Ti so v času razglašene epidemije že prejemali covidne dodatke, in to ne samo za čas intervencij, ampak tudi za čas pripravljenosti, ko so razkuževali svoja vozila. Takrat so pojasnjevali, da je težava v vodi, ko ta škropi, virus v kapljicah okuži tiste, ki čistijo z njo. Sprejeti PKP10 pa določa, da bodo v nasprotju s celotno ureditvijo in kolektivnimi pogodbami pri gasilcih do dodatkov upravičeni še direktorji; ti si bodo dodatke lahko določali kar sami. Nespodobno, a očitno koristno.

S PKP10 koalicija že tretjič med epidemijo izplačuje tudi solidarnostni dodatek upokojencem. Lahko se seveda ponovno vprašamo, kako je ta socialni ukrep povezan z omejevanjem epidemije. A imamo še boljši primer, država bo solidarnostni dodatek izplačala, kot piše v zakonu, »še posebej ranljivim skupinam«. Kdo je torej bolj ranljiv od socialno ogroženih upokojencev? Vojni veterani.

Naj se na koncu ustavimo še pri najbolj razvpitem ukrepu. Gre za zvišanje plač tistim iz najvišjega plačnega razreda, zdravnikom in zobozdravnikom. Zdravniki veterani so prejšnji teden pripravili več akcij tako imenovanih mladih zdravnikov, v katerih so ponavljali, da ne zmorejo, da se jim ne splača delati v Sloveniji, da so premalo plačani, izgoreli. Zdravniške organizacije so opozarjale, da zdravniki zapuščajo državo, čeprav podatki tega ne potrjujejo, saj se je število aktivnih zdravnikov pri nas od leta 2011 do 2020 povečalo s 5272 na 7076. Zdaj želi vlada težave mladih zdravnikov rešiti tako, da bo plače zvišala starim. V sindikatu zdravnikov Fides zahtevajo, da se zdravniku pripravniku plača poveča za 400 evrov bruto, staremu, »starejšemu specialistu«, pa za 2500 evrov bruto.

PKP10 je deja vu, že deseti deja vu.