Nova evropska sramota: Janševa vlada zaradi Čeferina ni podprla Uefe

V začetku letaje izbruhnil eden največjih nogometnih škandalov zadnjega časa. Nekaj najbogatejših evropskih nogometnih klubov je napovedalo odcepitev od Uefe – od Združenja evropskih nogometnih zvez – s čimer so pod vprašaj postavili evropski model športa, v katerem bogati nogometni klubi solidarno podpirajo manjše klube, tudi slovenske. K sreči se načrt tako imenovane Superlige ni uresničil. Uprli so se navijači in takoj za tem skorajda vse EU države in Evropske institucije. Osrednja figura v tem boju je bil predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je ob tem dobil še dodatno politično težo v EU.

Ob konfliktu so ga sprejeli vsi voditelji EU institucij. In kot Čeferin razkriva v intervjuju, ki ga objavljamo v novi Mladini, bo zato Francija svoje predsedovanje Evropski uniji začela tudi s sodelovanjem pri skupnih projektih z Uefo. Slovenija, ki bi ta spor med Superligo in Uefo zaradi Čeferina lahko izkoristila med svojim predsedovanjem EU, pa ni le izpustila neverjetne priložnosti. Kot kaže primer, ki ga razkrivamo v nadaljevanju, so se pristojna slovenska ministrstva v sodnem sporu, ki je sledil škandalu, odločila, da Čeferina ne podprejo. In to kljub skoraj neverjetni pisni podpori ostalih EU držav. V nadaljevanju objavljamo pojasnila Radenka Mijatovića, predsednika Nogometne zveze Slovenije in odgovore dveh ministrstev, ki sta bili za primer pristojni.

Aprila je 15 najbogatejših evropskih nogometnih klubov napovedalo odcepitev od Združenja evropskih nogometnih zvez (Uefa). Čeprav je ta zamisel za tako imenovano Superligo zaradi upora angleških navijačev in umika šestih angleških klubov iz projekta propadla v zgolj 48 urah, je 12 klubov vendarle odločenih nadaljevati projekt. Maja so zato proti Uefi, ki jo vodi Aleksander Čeferin, vložili tožbo, češ da monopolizira evropski nogomet, omejuje prosto konkurenco v EU, krši evropska pravila notranjega trga in podobno. Z drugimi besedami, bogati nogometni klubi želijo doseči liberalizacijo nogometnega trga.

Sodišče v Madridu, kjer so superklubi vložili tožbo, se je zaradi tega obrnilo na sodišče EU v Luksemburgu z zaprosilom, naj preveri delovanje Uefe, ovrednoti njeno vlogo pri organizaciji tekem in postavljanju pravil. Zato je luksemburško sodišče v tem postopku, ki se dotika notranjega trga EU, vsem 27 državam članicam poslalo dopis, v katerem jim je dalo možnost, da se postavijo na eno ali drugo stran. Skrajni rok za oddajo mnenj je bil konec oktobra in odziv držav EU je bil izreden. Kar 16 jih je podalo pisne ugovore proti Superligi. Celo Španija in Italija, kjer domujejo Real Madrid, Barcelona in Juventus – trije jedrni klubi Superlige – sta se postavili na stran Uefe s trditvami, da nogomet v EU ni čista komercialna dejavnost.

Tudi uradno mnenje Slovenije bi v tem primeru moralo biti jasno, saj smo majhna država majhnih nogometnih klubov, odvisnih od najrazličnejših podpor. Kot pojasnjuje Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije, projekt Superlige ni v interesu slovenskega nogometa in je tudi v nasprotju s športnimi načeli, saj ruši solidarnost med različnimi ravnmi nogometa: »Superliga bi pomenila izločitev najbogatejših klubov v zaprto tekmovanje, kar pomeni, da bi bila s tem ogrožena športna in komercialna privlačnost Lige prvakov, ogrožen bi bil sistem finančne solidarnosti v nogometu – ne samo za klube, ampak tudi za članice Uefe …« Za slovenske klube bi doseganje zgolj komercialnih ciljev recimo pomenilo, da bi izgubili tudi možnost participacije pri evropskem klubskem tekmovanju najvišje ravni, pojasnjuje Mijatović.

A čeprav je za športne politike zadeva kristalno jasna, čeprav je vprašanje jasno tudi v večini držav EU, slovenski vladi očitno ni. Slovenija, kot so pojasnili iz državnega odvetništva, pisnega mnenja o sporu med Superligo in Uefo ni podala. Ni zgolj pozabila ali spregledala primera, ampak se je zavestno odločila za molk. Odločitev, da bo Slovenija, ki je v tem času predsedovala EU, molčala, »sta sprejeli resorni ministrstvi, in sicer ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,« so odgovorili iz državnega odvetništva. Zakaj? Predsednik Uefe Aleksander Čeferin, s katerim smo o tem primeru govorili intervjuju, pravi, da si sam zapleta ne zna razložiti drugače, kot da je slovenska podpora evropskemu modelu nogometa izostala, ker ga pač predsednik vlade ne mara.

»V tem primeru je prišlo do spora med družbo European Superleague in Uefo. Mi smo tako dobili podporo Španije, Italije, Francije, Madžarske, Hrvaške … Tudi drugi so nas podprli, v Nemčiji je recimo prav tedaj prišlo do menjave vlad in ni bilo jasno, kdo naj bi se pod odgovor podpisal. Slovenija pa dejansko podpore ni poslala, kar pomeni, da jo je odklonila,” pojasnjuje Čeferin: “Postavljen je bil rok, do katerega je bilo treba poslati podporo. Kdor tega ni storil, se razume, podporo odklanja. In tega si ne morem razložiti drugače, kot da je podpora izostala zaradi mene. To pomeni, da Sloveniji ni pomemben evropski model športa, ni pomemben nogomet, ni ji pomemben šport kot šport, ne otroci, ki se s športom ukvarjajo, pomembno je predvsem, kdo koga v Sloveniji ne mara ali mara.«

Iz odgovora, ki smo ga prejeli od ministrstva za šolstvo in šport in ki ga v celoti objavljamo spodaj, je nelagodje odločevalcev dobro razvidno. Precej neprepričljivo recimo odgovarjajo, da se naša država formalno v postopek ni vključila, ker je bila »v postopku pred sodiščem neposredno že vpletena (predsednik UEFA – Čeferin) in bi vpletanje Slovenije v času vodenja unije dajalo vtis sodne pristranskosti«. V isti sapi dodajajo, da ministrstvo zdaj vendarle pripravlja mnenje in da ga bo predstavilo na ustni obravnavi pred sodiščem EU do aprila. Da Slovenija vendarle podpira evropski model športa, pa naj bi dokazovalo soglasno sprejetje resolucije Sveta EU o evropskem modelu športa med predsedovanjem, 30. novembra. Ta resolucija naj bi bila trenutno »najvišji politični dokument, ki poziva k ohranitvi evropskih vrednot športa in evropskega modela, ki ga bo Evropsko sodišče v Luksemburgu težko zaobšlo,« sporočajo z ministrstva za šolstvo.

Nelagodje veje tudi iz ministrstva za gospodarstvo, od tam so nam v odgovoru opisali trud, ki so ga sami vložili v primer – za mnenje so recimo zaprosili agencijo za varstvo konkurence – hkrati pa so v odgovoru trikrat poudarili, da bi odločitev o tem morala sprejeti vlada. Na podlagi o sodelovanju z državnim odvetništvom bi o tem, ali bo Slovenija podala stališče, morala odločiti vlada, vlada pa bi morala nato predlog posredovati v Luksemburg. Domnevno je bilo tudi premalo časa, saj naj bi predlog za sodelovanje v postopku prepozno prišel iz nogometne zveze. Tudi na gospodarskem ministrstvo ob tem poudarjajo, da pa so v nadaljevanju pripravljeni sodelovati ustno.

Iz spora med Superligo in Uefo, ki jo vodi Aleksander Čeferin, bi Slovenija v času predsedovanja EU seveda lahko naredila svetilnik tega predsedovanja. Pri njem so se interesi naše države skorajda v popolnosti ujemali s širšim javnim interesom celotne Evrope. A kljub jasnosti primera država tega dogodka ni hotela izkoristiti. 5

OKV Iz spora med Superligo in Uefo, ki jo vodi Aleksander Čeferin, bi Slovenija v času predsedovanja EU seveda lahko naredila svetilnik tega predsedovanja.

Pojasnila ministrstva za šolstvo

Uvodoma bi izpostavili, da je Slovenija v okviru predsedovanja svetu EU na tem področju dosegla pomemben mejnik. Evropski ministri in ministrice, pristojni za šport, so sprejeli Resolucijo o Evropskem modelu športa. Resolucija poudarja ključne značilnosti evropskega modela športa, kot so svoboda združevanja, piramidalna struktura, množični pristop na temeljni ravni in odprtost športnih tekmovanj kot osnovne gradnike organiziranosti in strukturiranosti športnega gibanja.

Glede tožbe pojasnjujemo, da so OKS, MOK in UEFA tvorno sodelovali pri odzivu na tožbo pri ECJ Superliga – UEFA, FIFA, ki v sebi skriva bistvo Evropskega modela športa, ki je bila ena od prioritet slovenskega predsedovanja. Predlagamo, da se glede aktivnosti na tem področju obrnete še na OKS.

Slovenija se v postopek ni vključila iz treh (3) razlogov:

1. v postopku pred sodiščem je neposredno že vpletena Slovenija (predsednik UEFA - Čeferin) in bi vpletanje Slovenije v času vodenja unije dajalo vtis sodne pristranskosti,
2. v zadevi velik vsebinski delež (vprašanje monopolnega položaja) zapade pod pravo notranjega trga EU in pod določbe svobodne konkurence skladno z Lizbonsko pogodbo – TFEU (oboje ni v pristojnosti MIZŠ),
3. MIZŠ je za možnost ugodne razsodbe zadeve pri ECJ največ dosegla s sprejemom Resolucije o Evropskem modelu športa, ki je bil prioritetna tema predsedovanja Svetu Evropske unije in jo je sprejelo vseh 27 članic EU na zasedanju ministrov 30. 11. 2021.

Resolucija je trenutno najvišji politični dokument, ki poziva k ohranitvi evropskih vrednot športa in evropskega modela, ki ga bo Evropsko sodišče v Luksemburgu težko zaobšlo.

Ne glede na to Slovenija trenutno pripravlja stališče do zadeve C-333/21, European Superleague Company, S.L za ustno obravnavo na ECJ in ga bo do aprila 2022 predstavilo Evropskemu sodišču za pravičnost preko Državnega pravobranilstva Republike Slovenije.

Pojasnila ministrstva za gospodarstvo

V postopku pred Sodiščem EU se obravnava predlog za predhodno odločanje C-333/21 - European Superleague Company. Pravila postopka omogočajo, da lahko vsaka država članica poda svoje stališče. Stališče držav članic za odločanje ni zavezujoče.

Na podlagi Pravilnika o sodelovanju državnih organov z državnim pravobranilstvom Republike Slovenije glede postopkov pred Sodiščem Evropskih skupnosti, Sodiščem prve stopnje in Evropsko komisijo (Ur.l. RS št. 126/04) mora stališče glede udeležbe RS sprejeti Vlada RS. Rok za oddajo stališča RS Sodišču EU je bil 18.10.2021. Po tem roku ni več možno vložiti pisnih stališč. Če bo sodišče EU razpisalo narok za obravnavo, bodo lahko države članice podajala ustna stališča, ne glede na to ali so podala pisna stališča ali ne.

Glede zadeve smo za mnenje zaprosili Agencijo RS za varstvo konkurence, od katerih smo prejeli odgovor, da gre v obravnavani zadevi za izjemno kompleksno vprašanje, ki presega le konkretna vprašanja kršitve varstva konkurence. Šport kot tak ima namreč v pravu EU posebno vlogo, ki jo je potrebno upoštevati. Pri tem gre za vprašanje ohranitve tako imenovanega evropskega modela športa.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo posebnih pristojnosti po sodelovanju v sodnem postopku, ki obravnava vprašanje športa in posebne ureditve in učinkov športa, nima. Ministrstvo se praviloma predlaga udeležbo v pisnih postopkih predhodnega odločanja v primerih, ko predhodno vprašanje postavi slovensko sodišče. Predlog za sodelovanje v postopku s strani Nogometne zveze Slovenije je prispel prepozno, da bi lahko Vlada RS sprejela stališče glede pisne udeležbe v postopku. Pisno sodelovanje v postopku zahteva čas za predpisano usklajevanje. Stališče mora sprejeti Vlada RS. Po sprejemu se gradivo pošlje Državnemu odvetništvu RS, ki pripravi vlogo in jo pošlje sodišču EU.

Glede vprašanj kršitve varstva konkurence smo v primeru relevantnega ustnega postopka pripravljeni na sodelovanje oziroma podajo ustnih stališč, če bo tako odločila Vlada RS.

POVEZANI ČLANKI:

• Slovenija zaradi Čeferina ni podprla Uefe
• »Voliti moramo proti sovraštvu, proti nestrpnosti, proti deljenju, proti politikantstvu.« Intervju: Aleksander Čeferin, predsednik Uefe >>