»Cepljenje ni brez smisla, tudi če se pozneje še enkrat okužimo«

IZJAVA DNEVA

"Proticepilce sprašujem: ali ste zboleli za tuberkulozo ali imeli oslovski kašelj, ošpice ali rdečke, vas je dušila davica, krotovičil meningitis, ste preboleli tifus ali v krču otrdeli zaradi okužbe z bacilom tetanusa? Če ste odkriti, bo večinski odgovor ne. Zakaj ne? Ker ste bili že kot otroci obvezno cepljeni proti tem boleznim, pa to veste ali ne. Sedanja cepiva so izdelana po istem principu kot za zgoraj omenjene bolezni. Zato je bojazen o njihovi neučinkovitosti ali škodljivosti odveč. Seveda pa smo ljudje različni. Tako kot sleherno zdravilo imajo tudi cepiva lahko neprijetne stranske učinke. To pa ne odtehta zaščitne moči pri večini prebivalstva. Navsezadnje tudi zdrave hrane ne prenašamo vsi enako. Šele ko začnemo bruhati, se vprašamo, kje smo ga pri vnosu hrane polomili. Od proticepilcev večkrat slišim ugovor, moj sosed, moja teta, moj znanec, vsi so bili cepljeni, pa so kljub temu zboleli, in vprašanje, kaj pravim na to in kaj se zgodi, ko se z injekcijo vbrizgajo na primer zamorjeni, torej neškodljivi virusi? Odgovarjam v prispodobi. Telo se jih skuša ubraniti tako, da ustvari vojake, specializirane za boj poti dotičnemu virusu, ki so potem v stalni pripravljenosti, da se z njimi spopadejo, kadar ti vstopijo v telo. Če je teh vojakov premalo ali pa je invazija virusov premočna, zmaga virus in človek kljub cepljenju zboli. Pri teh spopadih pa so kljub zmagi žrtve tudi v armadi virusov in je preostala vojska močno oslabljena in manj napadalna. Človek vseeno zboli, vendar ne v hudi obliki, ampak v milejši. Zato cepljenje ni brez smisla, tudi če se pozneje še enkrat okužimo."

(Dr. Drago Plešivčnik, upokojeni koroški zdravnik in nekdanji direktor koroške bolnišnice, je v intervjuju za časnik Večer naslovil proticepilce)