Pred volitvami vlada načrtuje nova darila

Evropska komisija meri stanje digitalne razvitosti držav članic EU. Zadnje poročilo o naši državi je objavila prejšnji mesec. Sodeč po njem Slovenija na večini področij ostaja v povprečju, nekje je boljša, drugje slabša. Boljša je pri človeškem kapitalu, kjer je na 13. mestu v sedemindvajseterici, to pomeni, da ima nadpovprečno »število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike«, pa tudi število zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, presega povprečje EU.

Smo pa na nekaterih področjih slabši. Vsaj dve izstopata. Eno je dostopnost hitrega interneta. Predvsem na podeželju, so zapisali avtorji poročila, je ta dostopnost – očitno zaradi razgibanosti površja naše države – podpovprečna. Zaradi tega živi v Sloveniji nadpovprečno veliko ljudi, ki še nikoli niso uporabljali interneta.

Slaba in podpovprečna je Slovenija tudi pri razvoju digitalnih javnih storitev. »Slovenija dosega srednje nizko raven prodora s povprečno ravnijo digitalizacije v javnih storitvah,« je komisija zapisala v poročilu, nimamo zelo veliko uporabnikov digitalnih javnih storitev, očitno zato, ker je sistem zmeden. Avtorji pišejo, da so pri nas potrebna prizadevanja za pospešitev uvajanja do uporabnika prijaznih rešitev, kot je elektronski identifikator ali elektronski podpis, ki bodo spodbudile sprejetje digitalnih javnih storitev, ravno tako bi morali povečati »interoperabilnost« med javnimi sistemi, saj so sistemi, kot so eDavki, zemljiški kataster, register podjetij, zaprti in delujejo vsak po svoje z drugačnimi dostopnimi kodami kot splošna platforma digitalnih javnih storitev eVEM. Skratka, pri digitalizaciji je treba več truda vložiti v zagotovitev interneta na odročnih območjih in v razvoj e-uprave.

Kaj bo storila Služba vlade za digitalno preobrazbo Slovenije, ki jo vodi Mark Boris Andrijanič?

Služba je za božič objavila svoj prvi dokument, zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. Edini namen tega zakona je deljenje novih bonov. Gre za e-bone v vrednosti 150 evrov, s katerimi si bodo izbranci kupili računalniško opremo.

E-boni so za nekatere kategorije ljudi smiselni. Do njih bodo upravičeni tisti, ki se bodo letos udeležili subvencioniranih izobraževalnih programov, namenjenih odraslim in upokojencem. A večji del denarja ne bo šel v to smer. Do nakupa računalniške opreme bodo, če bo zakon sprejet, upravičeni še osnovnošolci, vpisani v 9. razred osnovne šole, dijaki srednjih šol in »udeleženci višješolskih in visokošolskih izobraževalnih programov na področju naravoslovja in tehniških ved.«

Zakaj ravno študenti naravoslovja in tehničnih ved? Na ministrstvu za digitalno preobrazbo argumentov, zakaj bodo računalnike delili najbolj računalniško pismenim, nimajo. V njihovem gradivu preberemo, da želijo s tem predvsem spodbujati študij naravoslovja in tehnike. Pri tem pa se bralec ne more ogniti vtisu, da je Andrijaničeva digitalna reforma – deljenje denarja – namenjena bolj ustvarjanju dobrega vtisa pred volitvami kot doseganju ciljev digitalizacije.