Ubogi Maribor

Seveda je težko pisati o oddaji, razdeljeni na dva vsebinska sklopa, katere drugi del je cenzuriran in ga ta četrtek nismo mogli videti, ker je v. d. odgovorne urednice TV Slovenija Jadranka Rebernik preprečila njegovo objavo z res nizkotnim manevrom – namesto Tarče s tožilci in kriminalisti, ki bi nam razložili, kako je mogoče, da so vsi procesi zoper bivšega mariborskega župana Franca Kanglerja padli, so namreč naredili oddajo o epidemiji. Seveda je temu težko ugovarjati v tednu, ko smo podrli vse dosedanje rekorde okužb. A sprejmimo to igro političnih nameščencev na TV Slovenija: ker bo nadaljevanje Tarče o Kanglerjevih rabotah naslednji teden? Se veselimo.

Uredništvo Tarče se je namreč pravilno odločilo, da ni sililo tožilcev in kriminalistov v soočenje s Kanglerjem, tako so ravnali že, ko so obravnavali ravnanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića. In zato so razdelili eno temo na dve oddaji. Še več: prav zato, da bi zagotovili čim višjo kredibilnost svojega dela in same Tarče, je prvi besedo dobil prav Kangler. A Kanglerju se je seveda zdelo, da se mu godi najhujša krivica.

Tarča o Kanglerju, prvi del, je bila razdeljena na dva sklopa: natančne in hladne prispevke novinarja Žana Dolajša, v katerih nam je skozi javno dostopno dokumentacijo pokazal obdobje županovanja Franca Kanglerja. Če bi njegovo vodenje občine Maribor po ogledu teh prispevkov morali povzeti z eno besedo, bi lahko uporabili zgolj besedo grozljivo. Ker je res grozljivo, ta mešanica osebnih interesov, deljenja javnega premoženja kot nekakšnega plena, županovanja, kjer je vsak posel le priložnost za »nas« in »naše« in se skoraj vsak posel zaključi s finančno luknjo, kjer se službe in plače prijateljev in prijateljic dogovarjajo po SMS-jih, pa avti, stanovanje, nakazila gotovine, lubenice, okna, garažna vrata, vikend, spet gotovina, spet služba zdaj za tega, zdaj za tisto, pa spet posel, Kanglerjevo hkratno moraliziranje in trkanje po prsih in šerifovski izpadi. Žan Dolajš ne komentira, le niza dostopne podatke, enega za drugim, v stilu Nataše Markovič, sicer prve novinarke Tarče.

No, drugi del je bil Kangler v studiu. Kangler, ki mu je Erika Žnidaršič omogočila, da nam razloži, da nam pove, zakaj je tako ravnal. V resnici si tega ni zaslužil, dejansko je TV Slovenija naredila več, kot je treba narediti profesionalnemu novinarju – ko gre za take primere, si politik ne zasluži toliko možnosti in prostora. A vseeno se je ta poteza uredništva Tarče izkazala za modro: ker je Kangler v svojem nastopu le potrdil, kar smo sicer že vedeli: da je bila država oziroma njeno pravosodje v teh postopkih hendikepirana prav s strani politike, ker ima politika tako moč, ker sprejema zakone v korist politikov, ker si politiki krijejo hrbte in ker imajo preprosto denar, da si najamejo najboljše odvetnike. In to je tisto, kar nas je najbolj pretreslo – poleg tega da nam je žal za Maribor. Tega si mesto ob Dravi res ne zasluži. No, tega si ne zasluži nobeno mesto