Cepivo, s katerim bi bilo mogoče precepiti svet

Čeprav je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump pred kratkim v intervjuju nekoliko presenetljivo rekel, da so cepiva »eden od največjih dosežkov človeštva«, je velik del republikanskih volivcev do njih še vedno nezaupljiv. Precepljenost v Teksasu – tradicionalno republikanski državi, kjer so ostaline trumpovskega obdobja še vedno zaznavne – je nizka. Podobna je slovenski. Kljub temu so decembra prav iz te ameriške zvezne države poročali o dosežku, ki bi lahko bil pomemben mejnik v boju s pandemijo. Skupina približno 50 znanstvenikov iz Teksaške otroške bolnišnice in z Baylorjevega medicinskega kolidža je razvila cepivo proti covid-19, imenovano Corbevax, ki bi utegnilo rešiti težavo z neenako distribucijo cepiv. Ti znanstveniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo cepivo dostopno prav vsem, ne zgolj tistim državam, ki si ga lahko privoščijo.

Virolog dr. Peter Hotez in mikrobiologinja dr. Maria Elena Bottazzi že več let razvijata cepiva proti tako imenovanim zapostavljenim tropskim boleznim. Lotila sta se tudi razvoja prototipa cepiv proti koronavirusoma SARS in MERS, čeprav nobeden od njiju nato ni povzročil pandemije takih razsežnosti, kot je današnja. Kljub temu so se njune raziskave kasneje izkazale za več kot uporabne, ko sta se lotila razvoja učinkovitega cepiva proti covid-19.

Corbevax v nasprotju s cepivi podjetij Pfizer-BioNTech in Moderna ne temelji na tehnologiji mRNK, niti ne spada med vektorska cepiva. Velja za rekombinantno proteinsko cepivo, podobno kot pred kratkim v Evropi odobreno cepivo Novavax. Cepivo iz očiščenih delov SARS-CoV-2 je proizvedeno z rabo rekombinantne tehnologije, kjer je delček genskega zapisa za antigen virusa, koničasti protein (angl. spike protein), vnesen v celice kvasovk, te pa nato proizvedejo antigen. Gre za metodo, ki se sicer uporablja že desetletja, na enak način se recimo proizvaja cepivo proti hepatitisu B.

Cepivo je cenejše za izdelavo kot cepiva mRNK, poleg tega ga je laže shranjevati, saj za shranjevanje ne potrebuje tako nizke temperature kot recimo cepivo družbe Pfizer. Drugače od cepiv mRNK ga je tudi laže proizvajati, odmerek so sposobni izdelati v tako rekoč vsakem laboratoriju, kjer so s podobno tehnologijo že pridobivali cepiva, predvsem pa cepivo namenoma ni bilo patentirano, da bi ga lahko farmacevtska podjetja proizvajala, ne da bi za to prej potrebovala dovoljenje ali bi bila prisiljena zanj plačati. »Za patentno varstvo se nismo odločili, saj je to postalo ovira za inovacije in dostop do cepiv. Ne obetamo si nobenega dobička, želimo si samo poskrbeti, da bi uspešno imunizirali ves svet,« je za Mladino povedal dr. Hotez.

Ne obetamo si nobenega dobička, želimo si samo poskrbeti, da bi uspešno imunizirali ves svet.

Po njegovih navedbah se je cepivo doslej izkazalo za varno in učinkovito, podatki kažejo, da je najmanj 80-odstotno učinkovito pri preprečevanju simptomatske okužbe z različico delta. Kolikšno zaščito zagotavlja proti omikronu, še ni znano, vendar teksaški znanstveniki pričakujejo, da se bo izkazalo za najmanj toliko učinkovito, kot je večina že dostopnih cepiv.

Tik pred novim letom je bilo cepivo odobreno za pogojno rabo v Indiji.

Proizvodnjo je prva začela indijska farmacevtska družba Biological E. Limited. Ta namerava v prihodnosti proizvajati več kot sto milijonov odmerkov na mesec, v kratkem je pričakovati tudi zagon proizvodnje v Indoneziji, Bangladešu in Bocvani.

Da je cepivo glede na dostopne podatke povsem verodostojno, ocenjuje tudi sintezni biolog s Kemijskega inštituta dr. Roman Jerala. »Ključni bosta proizvodnja in registracija, pri katerih je šlo bolj počasi tudi pri cepivu Novavax, ki deluje na podoben način.« Pri tem vseeno dodaja, da izsledki kliničnega preizkušanja cepiva Corbevax še vedno niso javno objavljeni. Razlogi za to naj bi po navedbah dr. Hoteza tičali v pomanjkanju sredstev.

Corbevax pa je bil medtem že okronan za »svetovno cepivo«, saj bi imel lahko pomembno vlogo v boju z neenako distribucijo cepiv po svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) skoraj sto držav še ni doseglo 40-odstotne precepljenosti, najrevnejše države sveta pa ne dosegajo niti 10-odstotne precepljenosti. »Težava je, ker smo sprva hoteli predvsem prednostno imunizirati Severno Ameriko in evropski zahod, to smo po svoje dosegli, vendar smo zaradi nastalega neravnovesja med ’svetovnim severom’ in ’svetovnim jugom’ omogočili tudi nastanek novih različic, kot sta delta in omikron,« pove dr. Hotez.

Poskusi reševanja težav z neenako distribucijo cepiv kakopak obstajajo. Verjetno najpomembnejša je svetovna pobuda za pravično razdelitev cepiva Covax, ki je doslej že razdelila milijardo odmerkov cepiva proti covid-19. Izplen je kljub temu majhen, če upoštevamo, da si je Covax sprva zastavil, da bo do konca lanskega leta državam z nizkimi in srednje visokimi dohodki priskrbel kar enkrat več odmerkov, kot mu je potem uspelo. Njegova prizadevanja so bila otežena predvsem zaradi kopičenja zalog v bogatejših državah, ponovitve tega pa se boji tudi v času različice omikron.

Kljub temu je verjetno najpomembnejši vzrok za neenako distribucijo cepiv še vedno patentno varstvo teh, na podlagi katerega velika farmacevtska podjetja ustvarjajo ogromne dobičke. Da bi bili lahko ravno patenti pogubni za velik del človeštva, marsikdo že dolgo opozarja. Južna Afrika in Indija sta odpravo varstva intelektualne lastnine za cepiva proti covid-19 za nekaj let predlagali predlani, ameriški predsednik Joe Biden je nato presenetil s sporočilom, da bi se z začasno odpravo patentov strinjal, temu je pritrdila tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, vendar se je stvar tukaj načeloma ustavila. Soglasja evropskih držav ni bilo, Bidnov spopad z ameriškimi podjetji, ki jih označujemo z izrazom »big pharma«, pa je bil na propad obsojen že od samega začetka.

Toda kaj sploh pomeni, da je cepivo patentirano, kaj patent za cepiva prinaša in po čem bi se torej Corbevax lahko razlikoval od cepiv, ki jih že poznamo? Kot razlaga dr. Maja Bogataj Jančič, strokovnjakinja za intelektualno lastnino, zlasti avtorsko pravo, se patenti podeljujejo izumom s področja tehnike, ki so novi, na inventivni ravni in industrijsko uporabni. »Patenti se podeljujejo z namenom spodbujanja inoviranja in razširjanja inovacij. V zameno za časovno omejen monopol (20 let) uporabe izuma imetnik patenta natančno opiše in razkrije svoj izum v patentnem zahtevku in urad mu podeli patent samo, če so izpolnjeni strogi pogoji. Po poteku časovnega monopola je znanje na voljo vsem.« Patent imetniku zagotavlja nekatere izključne pravice. Pri proizvodih to pomeni, da preprečuje tretjim osebam brez imetnikove privolitve izdelavo ali ponujanje v prodajo, če je predmet patenta postopek, pa možnost rabe tega.

Pandemijo moramo nujno razumeti kot preizkus usposobljenosti človeštva za spoprijemanje s podnebno krizo.

»Pfizer je recimo na začetku proizvajanja cepiv zagotovil, da bo poskrbel, da bodo države z nizkimi dohodki imele enak dostop do cepiva kot preostali svet, a vidimo, da ni tako,« dodaja. »Če bi se uveljavljanje patentov za cepiva opustilo, bi to lahko imelo neposredne posledice za proizvodnjo in distribucijo cepiv, in sicer bi opustitev uveljavljanja pravic iz patentov za cepivo drugim državam omogočila izdelavo ’generičnih’ kopij, s čimer bi se povečala svetovna ponudba cepiv. To bi državam v razvoju omogočilo dostop do cepiv, povečanje dostopa do cepiv pa bi lahko rešilo hude zdravstvene težave in zmanjšalo razširjenost prihodnjih različic covid-19. Seveda se je treba zavedati, da je za proizvodnjo cepiv treba imeti tudi ustrezno tehnologijo in znanje ter da proizvodnja brez omejitev, ki jih prinašajo patenti, prav tako ni preprosta.«

»Patenti za cepiva so v mojih očeh vsaj simbolni zločin proti človeštvu,« je ob tem kritičen kulturni antropolog dr. Rajko Muršič. »Njihova problematika sodi v celoten sklop avtorskih in drugih pravic, ki jih v glavnem monopolizira ’razviti sever’, izkorišča pa zamisli in delo ’nerazvitega juga’. Gre za ureditev, ki je bila morda kdaj namenjena spodbujanju ustvarjalnosti in nagrajevanju ustvarjalcev, a se to dejansko ni nikoli uresničilo. Zdaj ta kompleks privatizacije znanja in ustvarjalnosti ni samo cokla razvoja, kar spremljamo na primer v vse bolj brezzobi popularni glasbi, ampak lahko postane celo smrtna obsodba za človeštvo in planet.« Pandemijo moramo namreč nujno razumeti kot preizkus usposobljenosti človeštva za spoprijemanje s podnebno krizo. »Enako kot v pandemiji bodo kratko potegnili najnižji sloji. Ti se v pandemiji upirajo ukrepom, a je ta boj brezupen, saj virus deluje po svoje. Premožnim dolgo tudi med podnebno katastrofo ne bo hudo. Samo upamo lahko, da se bomo tedaj bolj zavedali enotnosti in vzajemne soodvisnosti.«

Pa bi se lahko vsemu temu izognili? Zdi se namreč, da se v ozadju neenake distribucije cepiv skriva predvsem pomanjkanje solidarnosti, saj je te v zadnjih dveh letih pogosto krvavo primanjkovalo. »Ni mogoče reči, da ni bilo prav nobene solidarnosti, toda če države same niso utemeljene na solidarnosti, kar še posebej velja za ZDA in še posebej za Trumpovo obdobje, od njih ni mogoče pričakovati niti mednarodne solidarnosti,« razlaga dr. Muršič. »Celo v EU nismo ravno prekipevali od solidarnosti. Med pandemijo in še bolj ob grozeči svetovni katastrofi zaradi uničevanja planeta bi moral biti strateški interes najbogatejših zahodnih držav v solidarnostnem samoodrekanju. Žal se je ponovno pokazalo, tokrat v zdravstvenih politikah, da imperialna središča še vedno delujejo po enakih načelih kot nekoč.«