Abolicija za bele ovratnike

Zastaralni roki so v kazenskem pravu namenjeni iskanju najprimernejšega kompromisa med pravicami domnevnih storilcev kaznivih dejanj na eni strani in pravicami oškodovancev ter pravičnostjo v družbi nasploh na drugi. Za najhujša kazniva dejanja so določeni najdaljši zastaralni roki, za malo blažja, a še vedno huda, kot so recimo zloraba položaja, korupcija in gospodarski kriminal, so večinoma določeni zastaralni roki od 10 do 20 let. Vladna večina v državnem zboru želi zdaj te roke skrajšati na le sedem ali pet let, v praksi pa kar na zgolj dve leti.

Gre za dopolnilo k predlogu sprememb kazenskega zakonika, ki ga je vložila poslanska skupina SNS, v odboru za pravosodje pa potrdila vladna večina, torej poslanci SDS, NSi in Konkretno (nekdanja SMC). V skladu s predlogom, o katerem bodo poslanci glasovali na naslednji plenarni seji, bi se za kazniva dejanja, za katera se sme izreči zaporna kazen od 10 do 30 let, recimo zastaralni roki skrajšali z 20 ali celo 30 let na le sedem. Za kazniva dejanja, za katera se sme izreči do deset let zapora, se zastaralni roki skrajšujejo na le pet let. Še dodatno pa se s predlogom omejuje preiskovanje najzapletenejših oblik kriminala, med katere sodijo gospodarski kriminal, organizirani kriminal in kazniva dejanja, storjena pri opravljanju javnih funkcij, kot je recimo zloraba položaja ali korupcija. Po novem »kazenski postopek ni več dovoljen, če sta od začetka predkazenskega postopka do začetka kazenskega postopka potekli dve leti«.

To med drugim pomeni, da niti domnevnega morilca ne bo več mogoče kazensko preganjati, če ga bo policija odkrila dve leti po umoru. Za omenjeno gospodarsko kriminaliteto, pri kateri je pridobivanje dokazov zaradi narave kaznivih dejanj posebej oteženo, pa to pomeni, da bi bil pregon teh kaznivih dejanj v praksi onemogočen. Podatki kažejo, da od prejetja kazenske ovadbe do začetka kazenskega postopka preteče precej več časa. Sploh, če naj si tožilstvo prizadeva za kakovostno obtožbo, ki naj prestane tudi preskus na sodišču in se nazadnje konča z obsodilno sodbo. Četudi bi tožilstvu in policiji uspelo ujeti dvoletni rok, bi imeli potem za sodno preiskavo in izvedbo celotnega sojenja do pravnomočne sodbe (sojenje na prvi in drugi stopnji ali celo ponovljeno sojenje na prvi stopnji) na voljo le še pet let.

Če bo zakon sprejet tak, kot je, bo z dnem njegove uveljavitve zastarala velika večina odprtih primerov s področja zapletenejših oblik kriminala, če ne celo vsi

Gre za zakonsko spremembo, ki očitno onemogoča kazenski pregon prav določenega kriminala, tako imenovanega kriminala belih ovratnikov. Zato se na prvi pogled zdi, da škoda take novosti tik pred volitvami ne bi bila nepopravljiva, saj gre za tako sporno zakonodajo, da bi jo morebitna drugačna vlada morda vendarle po hitrem postopku popravila. A namen predlagateljev in poslancev, ki so jo (in jo bodo) potrdili, morda niti ni tako dolgoročen.

Če bo zakon sprejet tak, kot je, bo z dnem njegove uveljavitve zastarala velika večina odprtih primerov s področja zapletenejših oblik kriminala, če ne celo vsi. Pravzaprav bi zastarala velika večina vseh odprtih zadev, tudi z drugih področij kazenskega prava. To omogoča eno izmed osnovnih vodil kazenskega postopka, da se za storilca vedno uporablja milejši zakon oziroma milejše zakonske določbe. Tudi če bi se zakon že dan po tem vrnil v sedanje stanje, organi pregona omenjenih kazenskih postopkov ne bi mogli več nadaljevati ali ponovno začeti.

Gre pravzaprav za abolicijo v večini odprtih kazenskih postopkov, vsekakor pa za abolicijo v vseh dolgotrajnejših, zapletenejših postopkih. Poseg v kazensko zakonodajo, ki tudi tokrat poteka brez vsakršne javne ali strokovne razprave in celo kljub nasprotovanju ministrstva za pravosodje, se zdi tako nesorazmeren in ustavno sporen, da ustavne presoje skoraj zagotovo ne bi prestal. A zanjo bo že prepozno, če bo zakon izglasovan in uveljavljen. Zato bodo tudi tokrat, ponovno, vse oči uprte v ustavno sodišče, ki lahko, recimo na predlog tožilstva, uveljavitev zakona zadrži do končne odločitve o njegovi ustavnosti.