Vdor v zasebnost

Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov (EDPS) je prejšnji teden Evropskemu policijskemu uradu, bolj znanemu kot Europol, naložil izbris zbirke podatkov o posameznikih, ki sicer niso povezani s kriminalnimi dejavnostmi. Strokovnjaki s področja varovanja zasebnosti opozarjajo, da bi se Europol lahko nevarno približal obliki množičnega nadzora, kakršen je bil očitan ameriški Nacionalni varnostni agenciji (NSA), katere nesorazmerni vdor v zasebnost posameznikov na spletu je razkril Edward Snowden.

Da je skladiščenje velikih količin podatkov brez razloga nesprejemljivo, saj to pomeni večje tveganje za zlorabe in kršitev človekovih pravic, je EDPS Europol opozoril že septembra predlani, prvi glasnejši pomisleki pa so se pojavili že leto prej na podlagi obsežne preiskave, ki jo je opravil nadzornik. Po Guardianovih neuradnih podatkih gre za kar štiri petabajte občutljivih podatkov, ki so bili v zadnjih šestih letih zbrani na podlagi vdorov v šifrirane mobilne storitve, kot je recimo EncroChat, zapisnikov o kaznivih dejanjih in poročil o prosilcih za azil, ki sicer niso bili vpleteni v nobeno kriminalno dejavnost. Samo za boljšo predstavo: en petabajt vsebuje približno milijon gigabajtov podatkov ali če stvar predstavimo še bolj plastično – gre za kar 500 milijard strani natipkanega besedila ali 10 milijard fotografij s slabšo ločljivostjo. Podatkov naj bi bilo na neki točki celo toliko, da je Europol za upravljanje začel razvijati umetno inteligenco, ki bi jih znala nekako osmisliti.

Na neposredni protest nadzornika se je sprva odzval, vendar so bile njegove rešitve nezadostne, EDPS je zato zdaj uveljavil največ šestmesečno obdobje hranjenja, po preteku tega pa je Europol primoran izbrisati vse podatke, ki niso povezani z ljudmi s kriminalno preteklostjo. Urad ima na voljo 12-mesečno prehodno obdobje, za na novo zbrane podatke pa ureditev velja nemudoma.

Sprejeti odločitvi v Europolu kljub temu oporekajo, naklonjeni ji niso niti nekateri visoki evropski funkcionarji. Komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je Europolu v preteklosti že stopila v bran, češ da »organi pregona potrebujejo podatke, vire in čas za analizo podatkov, ki so jim zakonito posredovani«, Europol pa poleg tega opravlja pomembno funkcijo podpore nacionalnim policijskim organom. Urad pri tem zavrača očitke, da bi deloval protipravno, in trdi, da je z nadzornikom ves čas sodeloval, »da bi našel ravnotežje med ohranjanjem varnosti Evropske unije in varnosti njenih državljanov ob spoštovanju najvišjih standardov varstva podatkov«.

Evropski policijski urad je bil z maastrichtsko pogodbo o Evropski uniji ustanovljen leta 1992, vendar je sprva delovala zgolj njegova služba za droge. Postopoma so se pristojnosti urada na področju kriminalitete povečale, dodatni upi pa so bili vloženi vanj po terorističnem napadu v Parizu leta 2015. Odtlej naj bi odigral ključno vlogo pri pregonu organiziranega kriminala in terorizma, kljub temu pa vprašanje, kje je meja med vdorom v zasebnost nedolžnih posameznikov in zagotavljanjem varnosti, še vedno ostaja brez odgovora.