Borut Mekina

 |  Mladina 4  |  Politika

Nova super Sova

V koaliciji snujejo novo institucijo, katere pravice in pristojnosti naj bi bile nad ustavo

Damjan Žugelj, ki je septembra lani postal direktor urada za preprečevanje pranja denarja s polnimi pooblastili, je leta 2006 doktoriral na pravni fakulteti v Kragujevcu. Tistega leta je v aferi Indeks srbska policija aretirala njegovega mentorja, Predraga Stojanovića; bil je eden izmed profesorjev, ki so od študentov prejemali podkupnine v zameno za opravljene izpite in diplome.

Damjan Žugelj, ki je septembra lani postal direktor urada za preprečevanje pranja denarja s polnimi pooblastili, je leta 2006 doktoriral na pravni fakulteti v Kragujevcu. Tistega leta je v aferi Indeks srbska policija aretirala njegovega mentorja, Predraga Stojanovića; bil je eden izmed profesorjev, ki so od študentov prejemali podkupnine v zameno za opravljene izpite in diplome.
© Borut Peterlin

Državni organ, ki ima že zdaj največ pristojnosti na področju zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov, ni policija ali Sova, temveč urad za preprečevanje pranja denarja. Policija lahko denimo svoje posebne preiskovalne ukrepe proti posamezniku, kot so sledenje, zbiranje podatkov, prisluškovanje, snemanje njegove komunikacije in podobno, izvaja le na podlagi sodne odredbe in le v primeru utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Urad za preprečevanje pranja denarja pa že zdaj o nekem posamezniku dobi praktično vse njegove podatke iz najrazličnejših baz, seveda tudi bank, že v primeru, ko na urad priroma kakšno anonimno pismo. V zadnjem času, kot smo slišali iz virov v uradu, je to tudi postal nov način dela. Ni izključeno, da si urad svojih tarč ne izbira sam, na podlagi neznanih meril.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 4  |  Politika

Damjan Žugelj, ki je septembra lani postal direktor urada za preprečevanje pranja denarja s polnimi pooblastili, je leta 2006 doktoriral na pravni fakulteti v Kragujevcu. Tistega leta je v aferi Indeks srbska policija aretirala njegovega mentorja, Predraga Stojanovića; bil je eden izmed profesorjev, ki so od študentov prejemali podkupnine v zameno za opravljene izpite in diplome.

Damjan Žugelj, ki je septembra lani postal direktor urada za preprečevanje pranja denarja s polnimi pooblastili, je leta 2006 doktoriral na pravni fakulteti v Kragujevcu. Tistega leta je v aferi Indeks srbska policija aretirala njegovega mentorja, Predraga Stojanovića; bil je eden izmed profesorjev, ki so od študentov prejemali podkupnine v zameno za opravljene izpite in diplome.
© Borut Peterlin

Državni organ, ki ima že zdaj največ pristojnosti na področju zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov, ni policija ali Sova, temveč urad za preprečevanje pranja denarja. Policija lahko denimo svoje posebne preiskovalne ukrepe proti posamezniku, kot so sledenje, zbiranje podatkov, prisluškovanje, snemanje njegove komunikacije in podobno, izvaja le na podlagi sodne odredbe in le v primeru utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Urad za preprečevanje pranja denarja pa že zdaj o nekem posamezniku dobi praktično vse njegove podatke iz najrazličnejših baz, seveda tudi bank, že v primeru, ko na urad priroma kakšno anonimno pismo. V zadnjem času, kot smo slišali iz virov v uradu, je to tudi postal nov način dela. Ni izključeno, da si urad svojih tarč ne izbira sam, na podlagi neznanih meril.

Če se to na uradu v resnici dogaja, so merila za preiskave danes brez dvoma politična. Pod tretjo vlado Janeza Janše je urad razmeroma hitro prišel pod nadzor najlojalnejših. Takoj po prevzemu oblasti aprila leta 2021 je vlada na predlog finančnega ministra Andreja Širclja z mesta direktorice urada za preprečevanje pranja denarja razrešila Branko Glojnarič, ki je bila v uradu zaposlena več kot osem let. Na njeno mesto je sprva postavila Ivana Kopino, brez vsakršnih izkušenj. Ta je prišel iz vrst SDS – bil je dolgoletni svetnik stranke v občini Straža. Kmalu pa je vlada na njegovo mesto imenovala vršilca dolžnosti Damjana Žuglja, ki je pod prvo vlado Janeza Janše opravljal funkcijo direktorja agencije za trg vrednostnih papirjev.

V naslednjem koraku so tudi najpomembnejše položaje v uradu prevzeli neizkušeni, a lojalni kadri. Leo Pongračič je bil denimo v preteklosti srce urada za preprečevanje pranja denarja. Tam je vodil sektor za sumljive transakcije, bil je kontaktna oseba za sodelovanje z drugimi institucijami, bil je član Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF). Pongračiča je Žugelj premestil iz urada na Furs in na to najpomembnejšo izvršilno mesto imenoval Simono Kaučič. Ta pa tja ni prišla kot strokovnjakinja, ampak kot kader SDS. Njen partner je denimo Marko Šiška, ki je v preteklosti kandidiral za stranko SDS na volitvah v ljubljanski mestni svet in četrtno skupnost Bežigrad.

Poleg tega želi sedaj vlada že tako ali tako široke pristojnosti urada razširiti skorajda v neskončnost. Minuli teden je parlamentarni odbor za finance potrdil nov zakon o preprečevanju pranja, ki uvaja nov »t. i. neregulirani pregled stranke brez osebne navzočnosti v primeru ugotovljenega neznatnega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma,« ki »širi nabor tretjih oseb, katerim se lahko prepusti pregled stranke« in uradu dodaja »evidence, širi nabor podatkov, ki se vodijo v teh evidencah«. Če bo zakon sprejet, bi to denimo pomenilo, da bodo lahko inšpektorji urada brez sodne odredbe vstopali v zasebne prostore, pregledovali bodo lahko dokumentacijo in brskali po računalnikih, urad pa bo lahko izbiral podatke iz skorajda vseh državnih evidenc. Od evidenc Fursa, sodišč do notranjega ministrstva, kot je centralni register prebivalstva.

Parlamentarna zakonodajno-pravna služba sicer meni, da je zakon zelo verjetno neustaven. »Predlog zakona pa odstopa od skoraj vseh navedenih zahtev…. Uradu za preprečevanje pranja denarja daje praktično neomejena pooblastila za pridobivanje podatkov na zalogo in nesorazmerno omejuje ustavno pravico posameznikov do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki«. Informacijski pooblaščenec podobno meni, da so v novem zakonu pooblastila urada »glede obdelav osebnih podatkov in posegov v zasebnost določena tako rekoč neomejena in presegajo pooblastila vseh drugih državnih organov brez ustreznih varovalk ter ne vsebujejo kavtel za varovanje pravic posameznikov pri posegih«.

Vendar to nikakor ni ovira, da poslanci zakona ne bi pozdravili. Kot je napisal predsednik odbora za finance Robert Polnar v poročilu ob koncu glasovanja: »Ob zaključku razprave so koalicijski poslanci pozdravili predlog zakona in bili obenem kritični do številnih pripomb zakonodajno-pravne službe in Informacijskega pooblaščenca …«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.