Ples za fante, nogomet za punce

Projekt, usmerjen v preseganje spolnih stereotipov v šolah

Ples ni za fante. Fantje ne smejo imeti dolgih las. Deklice morajo med poukom zapisovati snov, dečki pa lahko nagajajo. To so samo nekateri izmed spolnih stereotipov, umeščenih v čas šolanja. Na pravkar nastali spletni platformi STELLA je mogoče najti pojasnila, zakaj ne držijo, pa tudi igre (nariši superjunakinjo, napiši nestereotipno pravljico) in aktivnosti za otroke, učitelje in starše, ki prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti za šolarje.

Platforma STELLA je del mednarodnega projekta STELLA – Izboljšanje in prenos dobrih praks na področju vidika vključevanja spola v osnovnih šolah Srbije in Slovenije, ki se je začel izvajati novembra 2020 in bo trajal še leto dni. Pri njem sodelujejo Ljudska univerza Celje, Oddelek za sociologijo Univerze v Mariboru, Inštitut za proučevanje enakosti spolov IPES ter Osnovna šola in šola za izobraževanje Branka Pešića iz Srbije. Po mnenju sodelujočih so leta odraščanja za razvoj in utrjevanje spolnih stereotipov posebej pomembna, saj se v tem času učenci in učenke izoblikujejo kot osebnosti, pomemben gradnik njihove identitete pa postanejo tudi družbeno pripisane spolne vloge. »Pričakovanja glede spolnih vlog v osnovnošolskem prostoru so podana tudi skozi tako imenovani prikriti kurikul. Skozi nenačrtovano ravnanje učiteljev in učiteljic se na učence in učenke prenaša vse tisto, kar v družbi velja kot spolno pričakovano – k določenim aktivnostim se spodbuja določen spol, recimo to, da fantje pomagajo pri tehničnih zadevah, deklice pa skrbijo za čist in urejen razred,« opozarja programska direktorica IPES Ana Pavlič, ki sodeluje pri projektu.

»Tudi v učnem gradivu se pogosto pojavlja prikazovanje spolov na stereotipen način, to pomeni, da so fantje prikazani kot aktivni, športniki, v poklicih, ki so tradicionalno zaznani kot ’moški’ – avtomehanik, pilot; deklice pa so prikazane kot pasivne, skrbijo za gospodinjska opravila in so v poklicih, ki so prepoznani kot ’ženski’ – učiteljica, medicinska sestra,« dodaja Maja M. Hercog, socialna pedagoginja na eni od osnovnih šol, vključenih v fokusne skupine projekta. Nadaljuje, da otroci mize in garderobne omarice označujejo z imeni ali sličicami, pri čemer je zelo pogosta delitev na rožnato in modro, ponekod pa so na del za dekleta in fante razdeljeni tudi igralni kotički. »Učenke in učenci so pogosto nezavedno obravnavani različno. Pri likovnem pouku enim ponudijo rožnato barvo, drugim pa modro. Zgodilo se je že, da se deklice v prvem razredu niso strinjale s tako razdelitvijo barv. Fantje pa si rožnate ali vijoličaste niso upali izbrati, saj bi jih drugi zmerjali, da so ’baba’. Prav tako je pri fantih toleranca do agresivnega vedenja pogosto višja kot pri dekletih, za ta pa velja prepričanje, da pri športni vzgoji ne zmorejo enakih vaj kot fantje. Pogosto se učiteljice in učitelji rabe spolno stereotipnega jezika niti ne zavedajo in deklic in dečkov ne obravnavajo različno, ker bi tako želeli, ampak ker so bili tako naučeni.«

»Tako spolni stereotipi preživijo,« je prepričana Ana Pavlič. »Obe, Srbija in Slovenija, imata opraviti s posledicami spolnega stereotipiziranja, ki vpliva na izbiro študijskih smeri. V Sloveniji se na primer 39 odstotkov študentk koncentrirano izobražuje zgolj na področjih pedagogike, zdravstva in socialnega varstva, humanistike ter umetnosti v primerjavi s 16 odstotki moških, ki se odločijo za študij na teh smereh,« zaključuje. Želi si, da bi projekt STELLA prispeval ne le k izboljšanju védenja o škodljivosti spolnih stereotipov, temveč tudi k uresničevanju polnega potenciala osnovnošolskih otrok, saj bo izmenjava najboljših praks med Srbijo in Slovenijo skupaj z izobraževalnim programom in spletnim orodjem ponudila možnost za preseganje reprodukcije spolnih stereotipov, spolne pristranskosti in spolno pripisanih vlog.