Po sledeh Sramote
ZRC SAZU je izdal fotografsko monografijo del anonimne skupine, ki je s svojimi intervencijami zaznamovala dve leti protestov zoper vlado Janeza Janše in njeno represijo
Naslovnica knjige
© Borut Krajnc
Začelo se je s križi. Drugega aprila 2020 so se na Trgu republike na kamnitih kockah na razdalji dveh metrov pojavili črni križi, narejeni s črnim lepilnim trakom. Nakazovali so množico, ki bi lahko protestirala tako, da bi spoštovala vladni odlok o upoštevanju nujne razdalje med ljudmi. Bil je 20. dan razglašene epidemije, slovenska vlada pa je ukrepe za varovanje zdravja nadomestila z represijo. Prepovedala je proteste. Zakaj ravno proteste? Ne brez razloga – nastanek vladne koalicije med SDS, NSi, SMC in DeSUS je zaznamovalo močno protestno gibanje. In Janševa vlada je epidemijo zlorabila, da je te proteste prepovedala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Naslovnica knjige
© Borut Krajnc
Začelo se je s križi. Drugega aprila 2020 so se na Trgu republike na kamnitih kockah na razdalji dveh metrov pojavili črni križi, narejeni s črnim lepilnim trakom. Nakazovali so množico, ki bi lahko protestirala tako, da bi spoštovala vladni odlok o upoštevanju nujne razdalje med ljudmi. Bil je 20. dan razglašene epidemije, slovenska vlada pa je ukrepe za varovanje zdravja nadomestila z represijo. Prepovedala je proteste. Zakaj ravno proteste? Ne brez razloga – nastanek vladne koalicije med SDS, NSi, SMC in DeSUS je zaznamovalo močno protestno gibanje. In Janševa vlada je epidemijo zlorabila, da je te proteste prepovedala.
Nekateri so 2. aprila stali na križih na Trgu republike. S tem so kazali, da je mogoče protestirati, ne da bi kršili epidemijska pravila. Vlada jih je kaznovala.
Čez dobra dva tedna so se pojavili kolesarji. Da, kolesarji so bili odgovor na vladno represijo. Vožnje s kolesom vlada ni mogla prepovedati. Policisti so zmedeno stali, notranji minister Hojs je rohnel. Prvi kolesarski pohod po prestolnici, oblika protestiranja, ki so jo po Ljubljani posnele množice po vsem svetu, najprej pa v Bruslju (v Berlinu so na kolesih protestirali slovenski protestniki, ki so s tem opozarjali na početje Janševe vlade), je potekal 22. aprila. A prvi res velik protest je bil 1. maja 2020. Fotografije iz zraka so zakrožile po vsem svetu.
Takrat smo ugotovili, da so kolesarji le ena od skupin. Da pa obstaja še anonimna skupina, ki dela intervencije v prostor in deluje znotraj protestov samih. Ki tiska in lepi majhne sporočilne nalepke. Ki dela velike nalepke, ki napis Policija na avtomobilih spreminja v napis Represija. Skupina, ki snema smele videe. Skupina, ki dela plakate in jih tiho deli med protestnike, nato pa v nekem trenutku da znak, naj se dvignejo. Nastanejo nore podobe množice. Da, naredila je tudi napis Smrt janšizmu! Svoboda narodu.
Notranjost knjige
© Borut Krajnc
Ta skupina riše grafite. Takšne običajne in take, ki mejijo na umetniška dela. Dve leti je ostajala anonimna, čeprav s(m)o protestniki vedeli, kdo je v njej. A s(m)o držali skupaj. Policija je te ljudi lovila, ne zelo uspešno: skupina predobro pozna slovensko pravo. Pozna postopke. Ve, kaj lahko, ve, kdaj se mora umakniti.
Plakati so bili šele začetek intervencij. Sledile so intervencije pred ministrstvom za kulturo. Skupina je vabila poslala protestnikom, prišli so tisti, ki so hoteli, in postali del intervencije same, del prizora, ki je potekal pred očmi javnosti in politike. »Mrtvi umetniki« ležijo pred ministrstvom. Odložena umetniška dela pred vrati ministrstva. Nato spet nova intervencija. Branje ustave znotraj ograje na Trgu republike, zlasti členov, ki varujejo pravico do protestov. Spet se je oblast odzvala grobo. Nato je sledil pravi bum ustvarjalnosti: SDS je obesila plakate Mi gradimo. Skupina je odgovorila po svoje: natisnila je identičen napis in izvirnik prelepila z besedama Mi grabimo. Pa spet nalepke: tokrat s prečrtanim kljukastim križem v barvah stranke SDS. Kolesarske nalepke z rdečim Triglavom. Veliki neskončni grafit na bregu Gradaščice. In ko je ministrstvo za kulturo odstranilo napis Kultura s svojega pročelja, je skupina spet posegla: na mesto starega je nalepila napis Sramota. Sramota? Da, sramota. Ta beseda je postala nov slogan skupine. Delo nadaljuje še danes. Kdo je naredil novo pročelje državnega zbora, ki smo ga objavili tudi v Mladini? Prav ona.
Sramota je zato edini logičen naslov knjige o intervencijah te skupine. Knjige, ki opisuje dve leti protestov skozi delo ene najproduktivnejših protestniških skupin – skupine, ki je do danes ostala anonimna. Ko človek prime v roke to knjigo, se morda šele zave, skozi kaj je šla Slovenija v preteklih dveh letih. In koliko prestopov oblasti čez rdečo črto smo doživeli.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.