Kaj pa po končani fakulteti?

Centralizacija je pri študiju v Sloveniji precejšen problem – največji presežek vpisa se namreč vsako leto zgodi na Univerzi v Ljubljani. Poleg klasično obleganih smeri, kot so medicina, pravo, ekonomija, so imeli ob zadnjem razpisu presežek vpisa arhitektura, farmacija, kemija, biologija in mikrobiologija; psihologija na Filozofski fakulteti, jeziki, kot so anglistika, koreanistika in japonologija, komunikologija in novinarstvo na Fakulteti za družbene vede, socialno delo, skoraj vse smeri na Zdravstveni fakulteti, pa še bi lahko naštevali. Nekatere od teh smeri imajo presežek vpisa tudi na univerzah drugod po Sloveniji, a je ta manjši.

Na Univerzi na Primorskem bi z veseljem sprejeli večje število študentov iz drugih regij, če bi jih imeli kam nastaniti. Od malo manj kot 1500 bruck in brucev, ki so se letos prvič vpisali v prvi letnik dodiplomskih študijskih programov, jih je zgolj dobrih 200 iz domače obalno-kraške regije, v višjih letnikih pa ni nič drugače. Skupno je na Univerzo na Primorskem v študijskem letu 2021/22 vpisanih 5805 študentov, vseh ležišč, ki jih lahko zagotavljajo v okviru študentskega doma, pa je le 386. Lani so dobili sredstva za dodatnih 77 ležišč, a da bi pokrili vse večje zanimanje za študij na njihovi univerzi s strani študentov iz drugih regij, bi jih potrebovali še nekaj manj kot tisoč.

Na Univerzi v Mariboru sicer menijo, da se študentje odločajo za njihove programe v dovolj velikem številu. Že dlje časa si prizadevajo vzpostaviti družbeno odgovorno načrtovanje vpisa – to so vključili med dolgoročne in strateške cilje, s katerimi se bodo ukvarjali do leta 2030. Na to, za kakšne študije se odločajo mladi, po njihovem močno vplivajo tudi mediji. Za učinkovite so se namreč izkazale predstavitve uspešnih zgodb mladih diplomantov na področju deficitarnih poklicev in poklicev prihodnosti, s katerimi se mlajši, ki se vpisujejo na fakultete, lahko poistovetijo in si jih vzamejo za vzor. »Če mladi dobijo ideje in predstave o poklicih, ki bi jih želeli opravljati, je izbira študija zgolj logična posledica,« so prepričani.

Zakaj pa nekateri mladi po študiju zapuščajo Slovenijo? »Mladi potrebujejo stimulativno okolje, da bodo po študiju lahko gradili svojo karierno pot v Sloveniji. Marsikdaj ni problem, da ne dobijo dela, temveč je v tujini okolje veliko bolj stimulativno,« odgovarja ljubljanski rektor Gregor Majdič. Pri nekaterih smereh, kot je na primer zdravstvena nega, kot dodatno težavo izpostavlja tudi to, da se zaradi zahtevnosti poklica in slabšega stimulativnega plačila po končanem izobraževanju usmerijo v druge poklice, ne le, da odhajajo v tujino. »Povečan vpis na te smeri zato ni preprosta rešitev. Treba je pogledati celotno sliko delovanja in zaposlovanja v posameznih sektorjih, zato so nujni strateški načrti, ki bodo spodbujali mlade za deficitarne poklice in bodo hkrati zagotavljali, da bodo po končanem študiju ostali v teh poklicih oziroma v Sloveniji.« 

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>