Naravoslovnotehniški poklici in spolne razlike
Vsi študijski programi so primerni za vse, ne obstajajo moški in ženski študijski programi.
Napis v kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani
»V Sloveniji se 39 odstotkov študentk koncentrirano izobražuje zgolj na področjih pedagogike, zdravstva in socialnega varstva, humanistike ter umetnosti v primerjavi s 16 odstotki moških, ki se odločijo za študij teh istih smeri,« je pred kratkim ob vzpostavitvi spletne strani mednarodnega projekta STELLA, ki je usmerjen v ozaveščanje o spolnih stereotipih znotraj šolskega okolja, opozorila sodelavka projekta, sicer pa direktorica inštituta IPES za preučevanje enakosti spolov Ana Pavlič. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič se strinja z njenimi ugotovitvami. »Želel bi si, da bi se več deklet odločalo za naravoslovne in tehniške smeri ali pa fantje za recimo pedagoške poklice, saj bi bil to dokaz, da smo končno presegli spolne stereotipe glede študija. Vsi študijski programi so primerni za vse, ne obstajajo moški in ženski študijski programi. Že v osnovni in nato v srednji šoli bi morali na primer dekleta, ki kažejo zanimanje za naravoslovje in tehniko, spodbujati, da nadaljujejo v tej smeri. Nekatera dekleta namreč to zanima, a se za tak študij ne odločijo, ker prepogosto še vedno velja, da so ti poklici rezervirani za fante. Spodbujati bi jih morali starši, učiteljice, učitelji, profesorice, profesorji, več bi morali narediti v tej smeri kot družba.« Lanska raziskava univerz v Washingtonu in Houstonu je pokazala, da se stereotipi, da dekleta manj zanimata znanost in inženiring, pri otrocih oblikujejo že izjemno zgodaj, pri šestih letih. V tujini se sicer stanje spreminja, kar bo morda sčasoma povzročilo obrat na tem področju, saj ženske »gejmerke«, ki jih je na YouTubu in družbenih omrežjih vse več, navdušujejo mlada dekleta, da se odločijo za informatiko in računalniške znanosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Napis v kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani
»V Sloveniji se 39 odstotkov študentk koncentrirano izobražuje zgolj na področjih pedagogike, zdravstva in socialnega varstva, humanistike ter umetnosti v primerjavi s 16 odstotki moških, ki se odločijo za študij teh istih smeri,« je pred kratkim ob vzpostavitvi spletne strani mednarodnega projekta STELLA, ki je usmerjen v ozaveščanje o spolnih stereotipih znotraj šolskega okolja, opozorila sodelavka projekta, sicer pa direktorica inštituta IPES za preučevanje enakosti spolov Ana Pavlič. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič se strinja z njenimi ugotovitvami. »Želel bi si, da bi se več deklet odločalo za naravoslovne in tehniške smeri ali pa fantje za recimo pedagoške poklice, saj bi bil to dokaz, da smo končno presegli spolne stereotipe glede študija. Vsi študijski programi so primerni za vse, ne obstajajo moški in ženski študijski programi. Že v osnovni in nato v srednji šoli bi morali na primer dekleta, ki kažejo zanimanje za naravoslovje in tehniko, spodbujati, da nadaljujejo v tej smeri. Nekatera dekleta namreč to zanima, a se za tak študij ne odločijo, ker prepogosto še vedno velja, da so ti poklici rezervirani za fante. Spodbujati bi jih morali starši, učiteljice, učitelji, profesorice, profesorji, več bi morali narediti v tej smeri kot družba.« Lanska raziskava univerz v Washingtonu in Houstonu je pokazala, da se stereotipi, da dekleta manj zanimata znanost in inženiring, pri otrocih oblikujejo že izjemno zgodaj, pri šestih letih. V tujini se sicer stanje spreminja, kar bo morda sčasoma povzročilo obrat na tem področju, saj ženske »gejmerke«, ki jih je na YouTubu in družbenih omrežjih vse več, navdušujejo mlada dekleta, da se odločijo za informatiko in računalniške znanosti.
Rektor Majdič še navaja, da je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani razmerje med vpisanimi po spolu na prvi stopnji približno 88 odstotkov moških proti 12 odstotkom žensk, na drugi stopnji pa okrog 82 odstotkov proti 18 odstotkom. Na Fakulteti za strojništvo je na prvi stopnji vpisanih okrog 92 odstotkov moških in 8 odstotkov žensk, na drugi stopnji pa 91 odstotkov moških in 9 odstotkov žensk. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko je tako na prvi kot na drugi stopnji razmerje približno 86 odstotkov moških proti 14 odstotkom žensk, na Fakulteti za matematiko in fiziko pa je na prvi stopnji približno 67 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk ter na drugi stopnji približno 63 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk. Podobne številke, komaj nekaj več kot 20 odstotkov žensk, ki se odločajo za študij računalniških znanosti, po poročanju Guardiana za zdaj še vedno veljajo tudi za Veliko Britanijo.
Na Univerzi v Mariboru obstaja pomembna razlika glede na to, ali fakulteta izvaja naravoslovne ali tehniške študijske programe. Fakulteta za energetiko ima denimo 13,5 odstotka študentk, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 19,4 odstotka, Fakulteta za strojništvo 11,6 odstotka, po drugi strani pa Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 62 odstotkov in Fakulteta za naravoslovje in matematiko kar 67,5 odstotka študentk. »K odločanju deklet za naravoslovno-tehniške poklice bi morda pripomogle štipendije zanje za ta področja, različna izobraževanja v šolah in podjetjih, delavnice, vključevanje deklet v projekte ... To bi moral biti odraz jasno začrtane nacionalne strategije na tem področju,« je prepričan rektor te univerze. Ljubljanski in mariborski rektor kot primer dobre prakse opozarjata na projekt Inženirka leta, ki izpostavlja uspešne ženske v teh poklicih in lahko navduši mlajše naslednice, pa tudi projekt Inženirke in inženirji BOMO, v katerem kot partnerji sodelujejo številna tehnološka podjetja in posamezne fakultete. Če bi bil projekt močneje podprt v medijih, bi to morda lahko še bolj pripomoglo k pritegnitvi deklet.
Na Univerzi na Primorskem bodo na spolno vrzel na nekaterih smereh poskušali vplivati tudi tako, da bodo spolne razlike najprej vzeli pod natančen drobnogled. V letu 2021 so sprejeli Načrt za enakost spolov na Univerzi na Primorskem, to pa pomeni, da odslej natančno spremljajo podatke po spolu, pri zaposlenih in pri študentih.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.