Študij danes in jutri

Leto je naokoli in informativni dnevi so spet pred vrati. Lansko izvedbo v živo je odnesla korona in tudi letos bodo ti glede na število okužb z omikronom verjetno vsaj delno potekali na spletu – vsaj ena slovenska univerza, Univerza na Primorskem, je že napovedala spletno izvedbo. »Menim, da to ne bo vplivalo na vpis na našo univerzo. Tudi lani ni. Število bruck in brucev v študijskem letu 2021/22 se je namreč celo povečalo za 40 študentov glede na študijsko leto 2020/21,« pravi njena rektorica Klavdija Kutnar, ki se ji zdi, da je uspelo slovenskemu šolstvu pandemijo izkoristiti tudi za posodobitev in informatizacijo delovanja. »Ministrstvo za izobraževanje je nadgradilo informacijski sistem eVŠ, kandidati so tako vloge za vpis v celoti oddajali elektronsko, kar je olajšalo komunikacijo in povečalo transparentnost.« Prav tako lanske spletne informativne dneve in postopek vpisa na spletu pozitivno ocenjujeta rektorja drugih dveh javnih slovenskih univerz, ljubljanske in mariborske. Po izkušnjah mariborskega rektorja Zdravka Kačiča so dijaki zaključnih letnikov večinoma tako ali tako že odločeni, na katero fakulteto se bodo vpisali, v zadnjih letih pa opaža, da se pridejo na fakultete predvsem informirat o kurikulumu, seznanit s stavbo, spoznat visokošolske učitelje, se pogovorit s starejšimi študenti in podobno. »V zadnjih letih na naši univerzi opažamo predvsem resnejši pristop dijakov k zbiranju informacij o študiju – velikokrat pridejo opremljeni s kupom natančno usmerjenih vprašanj.«

Dijaki so se torej, če gre verjeti besedam rektorjev, zresnili in brez težav modernizirali. Kako pa so se spremenile njihove poklicne želje in posledično vpis na različne fakultete? In kakšne spremembe še lahko pričakujemo? Na Univerzi v Mariboru pravijo, da so glede na razvoj storitev in tehnologij v zadnjih letih, posebej zadnjih dveh, ko je svet zaznamovala epidemija covid-19, poklici prihodnosti povezani z razvojem novih tehnologij, zlasti na področju informacijskih in računalniških znanosti, kemije in mehatronike, strojništva in gradbeništva, pričakujejo pa tudi, da bodo zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja bolj iskani poklici s področja naravoslovnih ved ter varstva okolja. Epidemiološka kriza je pokazala tudi na deficitarnost ter pomembnost poklicev s področja zdravstvenih ved, medicine, dentalne medicine in biotehnologije.

Povečan je interes za študij računalništva, informatike, medijskih komunikacij, strojništva in mehatronike ter na študijskih programih s področja zdravstvenih ved in medicine.

»Po naših podatkih ponudba študijskih programov in interes kandidatov po poklicih prihodnosti sledita povpraševanju. V zadnjih letih torej beležimo povečan interes za študij računalništva, informatike, medijskih komunikacij, strojništva in mehatronike, prav tako na naravoslovnih študijskih programih, kot sta matematika in kemija, ter na študijskih programih s področja zdravstvenih ved in medicine. Med družboslovnimi in humanističnimi poklici prevladujejo predvsem predšolska vzgoja in nekateri drugi študijski programi za izobraževanje učiteljev,« pravi Zdravko Kačič. Upad vpisa znotraj svoje univerze opažajo na nekaterih smereh s področja družboslovnih in humanističnih ved, tekstilstva in prometa.

Posebnega upada pa ni zaznati na nobeni smeri Univerze na Primorskem, povpraševanje se povečuje predvsem pri dodiplomskih študijskih programih Bioinformatika ter Računalništvo in informatika. Tudi rektorica te univerze Klavdija Kutnar meni, da bodo poklici prihodnosti »poklici, ki so in bodo nujno potrebni za normalno delovanje družbe, saj ta sloni na bolj in bolj sofisticiranih tehnologijah in digitalizaciji«. To so IKT-poklici, torej denimo informatik, razvijalec softverskih in varnostnih rešitev, podatkovni analitik, statistik, matematik in podobno, poleg teh pa poklici storitvenih dejavnosti v povezavi z medčloveškimi odnosi, ki bodo lajšali zahtevnost vsakdanjega življenja v digitalizirani družbi – sem spadajo psiholog, socialni delavec, osebni trener, fizioterapevt, zdravnik ter drugi zdravstveni delavci in tako dalje. Slovenija v tem pogledu sledi svetovnim trendom – tudi v Nemčiji, denimo, za poklice prihodnosti veljajo poklici s področja zdravstvenih ved in medicine, izobraževanja, elektrotehnike, računalništva in informatike ter okoljskih študij.

A rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič dodaja, da se ne smemo zanašati samo na IKT-strokovnjake. »Ideja družbe 5.0 poudarja sodelovanje različnih smeri; od naravoslovja, tehnike do humanistike, družboslovja, umetnosti. Tehnološki velikani so denimo ugotovili, da njihove inovacije navdušujejo tehnološke navdušence, hkrati pa se velik del družbe boji nove tehnologije ali pa se ji vsaj izogiba. Zato so poleg IKT-strokovnjakov začeli zaposlovati antropologe, psihologe, sociologe, ki pomagajo tehnološke dosežke prevesti v razumljiv jezik in jih približati ljudem.« Na ljubljanski univerzi so zato ponosni, da še vedno ponujajo študij na vseh področjih znanosti in umetnosti, tudi tistih, na katera se vpisuje manj ljudi ali pa veljajo za »nezaposljive«. »Družba prihodnosti potrebuje sodelovanje različnih ved in temu primerno različne poglede na svet,« dodaja Majdič.

Zakaj se predvideva, da lahko filozof išče službo le znotraj izobraževanja, zakaj ne v tehnološkem podjetju? Tehnološki velikani zaposlujejo družboslovce in humaniste.

Podhranjene smeri

Na Univerzi v Mariboru kot perspektivne, a premalo obljudene najprej poudarijo pedagoške študijske programe s področja naravoslovja, matematike, računalništva in tehnike. »Skrbi nas razmeroma slab vpis na te študijske programe, in to kljub vsem aktivnostim, ki se izvajajo za povečano prepoznavnost in zanimanje dijakov zanje ter kljub dokazano kompetentnim in odlično zaposljivim diplomantom. Zato lahko kmalu pričakujemo pomanjkanje osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev s teh področij, kar lahko dolgoročno negativno vpliva na kakovost izobraževanja, na slabše znanje učencev in dijakov ter njihovo manjše zanimanje za naravoslovno-tehniške poklice. Treba bi bilo ponovno prepoznati in dvigniti ugled učiteljskega poklica v družbi,« opozarjajo. »Toda hitre rešitve ne obstajajo: v reševanje skoraj globalne težave je treba vključiti vse deležnike v terciarnem izobraževanju ter delodajalce. V nasprotju z nekaterimi poklici učiteljev ni mogoče uvoziti iz tujine. Prvič zato, ker jih niti tam nimajo, drugič pa, ker poklic učitelja v slovenskem izobraževalnem sistemu zahteva tekoče znanje slovenskega jezika. Ukrepi, ki bi motivirali mlade za poklic učitelja naravoslovja in tehnike, so predvsem kadrovske štipendije, pozitivna diskriminacija deficitarnih poklicev, boljše možnosti za študij in podobno.«

Razmeroma nov program znotraj njihove univerze je izredni študij programa Krizni menedžment na Fakulteti za organizacijske vede, h kateremu bi si ravno tako želeli spodbuditi več študentov. »V študijskem programu so zajete vsebine obvladovanja tveganj in negotovosti, operativnega kriznega upravljanja v različnih organizacijah, operativnega dela na področju vodenja in koordiniranja kriznega odzivanja ter načrtovanja in organiziranja dela s kadri. Glede na trenutni čas in prostor so to široko potrebna znanja,« pravi Kačič. Premalo je po njihovem mnenju tudi diplomantov s področja turizma v menedžmentu in vodstvu turističnih organizacij, zaradi česar sektor ni prilagojen na podnebne spremembe in nepričakovane dogodke – to se je nedavno pokazalo z začetkom pandemije.

Na področju tehnike poudarjajo študij elektrotehnike in telekomunikacij, saj mladi teh študijskih programov ne izbirajo v tolikšni meri, kot bi jih družba potrebovala, prav tako pa je vidno pomanjkanje kadra s področja logistike. »Še posebej v času epidemije je varna in odporna oskrba postala prioriteta v evropskem prostoru, ta pa zahteva tudi menedžerja logistike in oskrbovalnih verig s specifičnimi znanji za obvladovanje tveganj negotove oskrbe, za strategije obvladovanja oskrbe in optimizacijske tehnike ter s tehnološkimi znanji in odlično digitalno pismenostjo.« Potencial znotraj svoje univerze vidijo še v študijskih programih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede zaradi pomembne vloge kmetijstva v procesu trajnostne samooskrbe s hrano.

Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je pri izbiranju priporočljivih smeri zadržan. Meni namreč, da je treba preseči miselnost, da po izbranem študiju obstaja le ena možnost zaposlitve.

Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je pri izbiranju priporočljivih in priljubljenih smeri vpisa bolj zadržan. Meni namreč, da je treba preseči miselnost, da po izbranem študiju obstaja le ena možnost zaposlitve. »Zakaj se predvideva, da lahko filozof išče službo le znotraj izobraževanja, zakaj ne v tehnološkem podjetju? Kot že rečeno, tehnološki velikani zaposlujejo družboslovce in humaniste. Javne univerze nismo poklicne šole, ne izobražujemo za poklice, ampak dajemo znanje in kompetence. Naš cilj je, da študentke in študenti pridobljeno znanje in kompetence uporabijo na najboljši možen način v praksi.« Nova delovna mesta, ki nastajajo, pogosto terjajo nekonvencionalno kombinacijo veščin, zato je po njegovem pomembno, da univerze študentkam in študentom naravoslovja ponudijo komunikacijske veščine, študentkam in študentom umetnosti digitalne in podobno. Primer tega je bržkone nova študijska smer, interdisciplinarni magistrski študijski program Digitalno jezikoslovje, ki ga bo mogoče na Filozofski fakulteti v Ljubljani prvič vpisati v šolskem letu 2022/2023 in ki bo študente opremil z znanjem in kompetencami s področja jezikoslovja, digitalne komunikacije, računalništva in informatike ter družboslovja.

Veda prihodnosti je po besedah rektorice Univerze na Primorskem Klavdije Kutnar, ki je sama doktorirala iz Matematičnih znanosti, tudi matematika. »Za reševanje kompleksnih situacij, do katerih prihaja in bo prihajalo v visokotehnološki družbi, bodo potrebne kompetence logičnega in preciznega razmišljanja. Študij matematike je za pridobitev takšnih kompetenc najprimernejša pot. Če sem še konkretnejša, mislim, da bi za strateško načrtovanje in uspešno funkcioniranje vsak gospodarski in tudi negospodarski subjekt moral imeti zaposlenega vsaj enega matematika, še raje pa eno matematičarko. Zanje si še posebej želim, da bi jih ta študij bolj zanimal.«

POVEZANI ČLANKI:

• Naravoslovnotehniški poklici in spolne razlike
• Kaj pa po končani fakulteti?