Pa bodoči dijaki?

Letos končuje osnovno šolo 19.881 devetošolcev, kar je 690 več kot lani. Že lanska generacija je bila večja kot tiste v preteklih letih, zaradi česar se je zgodilo, da je 201 dijak izpadel iz procesa: tem učencem, večinoma so prihajali iz ljubljanske regije, se ni uspelo vpisati na nobeno šolo. Ministrstvo je napako popravilo tako, da je z julijem zagotovilo nova vpisna mesta – upamo torej, da se kaj podobnega letos ne bo ponovilo. Največ dijakov se je vpisalo na gimnazijsko (7287) in srednje strokovno izobraževanje (9064), kjer je posledično prišlo tudi do največjega presežka.

Najvišje omejitve vpisa v Sloveniji so imele lani ljubljanska Gimnazija Bežigrad, mariborska II. gimnazija in Gimnazija Celje Center. Ali so glede na to, da morajo za vpis na te gimnazije izkazovati izjemno odličnost, ti dijaki, ki so potem uspešni tudi med gimnazijskim izobraževanjem, morda celo zlati maturantje, avtomatično nadpovprečni študentje? Ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja pravi, da težko enoznačno odgovori na to vprašanje, kajti zaradi varstva osebnih podatkov ni upravičen do podatkov o ocenah, ki jih na fakultetah pridobivajo njegovi nekdanji dijaki. »Informacije tako lahko pridobivamo edino v okviru sodelovanja z nekdanjimi dijaki, ki poročajo, kako jim gre na fakultetah, a na podlagi teh ne morem posploševati. Imamo zlate maturante, ki nam v času študija izgorijo in so trajno nezaposljivi, pa tudi take, ki so še naprej izjemno uspešni, kot so bili v srednji šoli. Ponavadi je to najbolj povezano s tem, zakaj je bil kdo odličnjak ali zlati maturant – ker je od njega to pričakovala okolica ali ker je to želel sam. Veliko dijakov popusti pod pritiski pričakovanj okolice in ta potem usmerjajo vse njihove odločitve; tudi ne gredo študirat tistega, kar jim je blizu v smislu vrednot, ampak se odločajo na podlagi najboljših ocen.«

Rektorji vseh treh slovenskih javnih univerz opozarjajo na zapostavljenost deklet v tehničnih poklicih, kar je tudi posledica stereotipov o ženskih in moških študijih, Gregor Deleja pa poudarja manjšo prilagojenost gimnazijskega izobraževanja dečkom. »Izjema so tehniške gimnazije znotraj strokovnega poklicnega izobraževanja, kjer je večji delež fantov, v gimnaziji pa imajo dekleta prevlado in nehote in podzavestno je sistem bistveno bolj narejen zanje, bolj je prilagojen fazam razvoja odraščajoče mlade ženske kot pa mladega moškega. Velikokrat se izkaže, da so dijaki, ki so zelo povprečni pri merljivem uspehu, a so sicer zelo aktivni pri najrazličnejših projektih, delih, sodelovanjih in podobno, potem pri terciarnem izobraževanju zelo uspešni, ker najdejo stvar, kjer lahko uporabijo vse dodatne kompetence, ki so si jih pridobili v srednji šoli, a jih ne ocenjujemo.«

Četudi je lani na gimnazije želelo vsaj tristo več dijakov kot leto poprej in več kot šeststo več kot v šolskem letu 2018/2019, zaradi česar imamo občutek, da pritisk na gimnazije ves čas narašča, pa je zanimiv podatek, da se je v šolskem letu 2003/04 na gimnazijsko izobraževanje vpisalo več kot deset tisoč osnovnošolcev, največ med vsemi možnostmi, ki so jih imeli na izbiro – je imela pa takratna generacija tudi rekordno število osnovnošolcev. Trend je potem začel padati in tudi število osnovnošolcev se je zmanjševalo, v zadnjih letih pa spet raste. Tudi srednje strokovno izobraževanje ni več doseglo številke iz leta 2003, 9416 vpisanih, a je letošnje število temu najbližje doslej.

Kar se tiče srednješolskega izobraževanja, na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport sicer pravijo, da v zadnjih desetih letih na področju srednjega poklicnega izobraževanja opažajo največ zanimanja za programe za poklice frizer, računalnikar – še posebej je bilo to izrazito na zadnjem razpisu za vpis –, mehatronik operater, avtoserviser, elektrikar, mizar, trgovec in slaščičar, na področju srednjega strokovnega izobraževanja pa so oblegani programi zdravstvene nege, predšolske vzgoje, za tehnika računalništva – sploh na zadnjem razpisu –, tehnika mehatronike, strojnega tehnika, elektrotehnika, ekonomskega tehnika, kozmetičnega tehnika in farmacevtskega tehnika. »Upad zanimanja pa smo zaznali na programih s področja gastronomije in turizma,« še povedo. Ker na tem področju vlada veliko pomanjkanje kadrov, bo država dijakom triletnega poklicnega programa za gastronome hotelirje, ki se izobražujejo za kuharje in natakarje, odslej omogočila, da pridobijo štipendijo za deficitarne poklice za celotno obdobje izobraževanja – ta znaša 102,40 evra na mesec.

Še večja priljubljenost izobraževanja za poklica računalnikar in tehnik računalništva v zadnjem letu kaže na to, da so mladi že v zgodnjih najstniških letih začeli ugotavljati, da jim poznavanje računalniških veščin lahko zelo olajša vstop na trg dela, sploh v razmerah, kakršne so bile med pandemijo. A takih učencev bi bilo lahko po mnenju rektorja Univerze v Mariboru Zdravka Kačiča še več. »Zelo dobrodošla bi bila uvedba obveznega predmeta z računalniškimi vsebinami v osnovne šole. O tem se že dolgo govori, številne države so to že storile, pri nas pa glede tega žal ni nobenega napredka.«