Naše hotele Orbánovim

Vsaka naložba v turistično infrastrukturo, ne samo v hotele, ampak tudi v kolesarske steze, letališča ali potniške povezave, močno vpliva na državno gospodarstvo. Ekonomisti v teh primerih govorijo o multiplikatorjih. Multiplikator pristaniške dejavnosti je okoli 1,9, kar pomeni, da povečanje prometa na primer v Luki Koper za en evro poveča promet v celotnem nacionalnem gospodarstvu za 1,9 evra. Multiplikator ribogojništva znaša v Sloveniji 1,6, kot je pred leti izračunal ekonomist Andrej Srakar, kar pomeni, da se državi na Obali bolj kot v ribištvo splača vlagati v Luko Koper. A turizem je v tej primerjavi povsem drug svet.

Raziskave naložb v slovenski turizem, ki so jih ekonomisti delali še v času Jugoslavije in malo po osamosvojitvi, pravi Tanja Mihalič, profesorica ekonomije turizma na ljubljanski ekonomski fakulteti, naj bi pokazale, da znaša multiplikator na tem področju od 2,4 do 3. To so ogromna razmerja. A realna. Morda je najboljši primer, kaj lahko prinese dobro usklajen turistični razvoj, turistični razvoj Ljubljane. A če je lahko turizem na eni strani zlata jama, je lahko na drugi strani tudi prekletstvo. Turizem je izredno dobičkonosna dejavnost. Lahko nam nosi zlata jajca, lahko pa napačne odločitve na tem področju prinesejo prekletstvo z multiplikativnimi učinki.

Az aranytojásaink

Podjetje, ki je v zadnjem obdobju postalo sinonim za slovenski turizem, se imenuje Sava Turizem. Sava Turizem je največja turistična skupina v Sloveniji, njena infrastruktura se razteza od Prekmurja prek Bleda do slovenske obale. V Savini skupini je 18 hotelov, pet apartmajskih naselij, tu so štirje kampi, pet vodnih in termalnih parkov, 60 konferenčnih dvoran, ima celo tri zdravstvene centre. Njeni hoteli so že del vedute Bleda, to sta denimo Hotel Park ali Grand Hotel Toplice, v Portorožu je to petzvezdični Hotel Bernardin, v Prekmurju so njihove Moravske Toplice ali Zdravilišče Radenci. Skupaj imajo 81 bazenov, več kot 3000 sob in okoli 1500 zaposlenih.

V času finančne krize je skupina Sava zašla v težave, zaradi česar je morala v dogovoru z bankami po letu 2016 del svoje turistične infrastrukture prodati. V nekaterih primerih je bila ta razprodaja družbeno koristna. Lep primer so bivše Savine naložbe v Simonovem zalivu pri Izoli. Tamkajšnji kompleks, imenovan tudi destinacija San Simon, s hotelom Haliaetum in depandansami, je Sava leta 2018 prodala Kapitalski družbi (Kad) in Modri zavarovalnici, ki upravlja pokojninski sklad slovenskih javnih uslužbencev. Obe družbi sta postali polovični lastnici tamkajšnjih nepremičnin, Sava Turizem pa je ostala upravljavka namestitev.

Turizem je izredno dobičkonosna dejavnost. Lahko nam nosi zlata jajca, lahko pa napačne odločitve na tem področju prinesejo prekletstvo z multiplikativnimi učinki.

Slovenski investitorji so v kompleks, ki pred tem ni bil deležen obnove še od socialističnih časov, skupaj s kupnino vložili okoli 12 milijonov evrov. Nepremičnine, to je hotelske sobe s pripadajočo infrastrukturo, so prenovili v pičlih štirih mesecih in ujeli novo sezono. Zdaj velja investicija za eno najuspešnejših, vložek se jim bo povrnil že v desetih letih, ob prenovi in prodaji pa tudi nobeden od bivših zaposlenih ni izgubil službe. Zadovoljna je tudi lokalna skupnost. Aljoša Tomšič, lastnik bližnje restavracije Manjada, pravi, da se je tudi njemu povečal promet. Edi Roj, predsednik tamkajšnjega teniškega kluba, je prav tako zadovoljen. »Mi smo odvisni od stalnih gostov. Stalni gosti pa so zadovoljni gosti, ki se vsako leto vračajo. In imam občutek, da so bili v zadnjem času gosti nad ponudbo bolj zadovoljni kot prej,« pravi.

V prihodnosti naj bi Kapitalska družba in Modra zavarovalnica v San Simonu ponudbo še povečali s postavitvijo mobilnih hišk in vse bolj priljubljenega glampinga.

Očitno njun interes ni špekulativen, ampak dolgoročen, spremembe pa so bile v lokalnem okolju dobro sprejete; prek centra recimo vodijo tudi lokalne sprehajalne poti, ki jih lahko Izolčani še naprej uporabljajo, in podobno. Od prodaje Savine destinacije bodo na koncu imeli koristi vsi, lokalni podjetniki, gostje in na drugi strani tudi investitorji, torej bodoči upokojenci, ki so svoje prihranke za pokojnino vložili v Modro zavarovalnico.

Harag Lendavában

A vsi primeri dosedanje prodaje Savinih centrov se po letu 2016 niso končali tako pozitivno. Primer slabe prakse je prodaja Term Lendava. Terme Lendava so bile pred leti ena od osrednjih gonil turističnega razvoja v tem kraju. V termalnih bazenih, bogatih z zdravilno parafinsko vodo, se je nekoč trlo gostov, ki so lahko spali v bližnjem apartmajskem naselju, hotelu ali kampu. Nekateri upokojenci iz sosednje Avstrije so v kampu bivali kar po nekaj mesecev. Nato pa je morala Sava Turizem leta 2018 zaradi dogovora z bankami terme za devet milijonov evrov prodati. Prodala jih je madžarskemu državnemu skladu Comitatus Energia, ustanovljenem leta 2011 »z namenom ustanavljanja manjših elektrarn«, kot je o podjetju zapisala naša javna agencija za varstvo konkurence, ki je prevzem dovolila.

Madžarsko državno podjetje izkušenj z vodenjem turističnih kompleksov očitno nima, nima pa niti posluha za lokalno okolje. Lokalni mediji so pred letom in pol poročali celo o primeru, ko so v Termah Lendava novi lastniki gostoljubje odrekli neki družini, ki ni mogla potolažiti jokajočega otroka. Podobno brezsrčni so bili tudi njihovi ukrepi. Eden izmed prvih ukrepov novega lastnika je bila zamenjava vseh petih vodilnih delavcev z zaposlenimi iz Budimpešte. »Vse glavne so odpustili, to so postali Madžari, ki pa jih tukaj ni,« nam je dejal eden od zaposlenih. Kljub napovedim o več kot petmilijonskih vlaganjih je danes, po štirih letih, v kompleksu vse mrtvo: terme so zaprte, bazeni so prazni. Lendavčani pa seveda nezadovoljni.

Ključni ljudje v skladu, ki zdaj kupuje najpomembnejše slovensko turistično podjetje, so povezani z madžarskim premierom Viktorjem Orbánom. Sklad nadzoruje Orbánov finančnik, del mreže je Orbánov zet …

Martina Bukovec, direktorica Zavoda za turizem in razvoj Lendava, pravi, da »komunikacije z novimi lastniki ni«, in nadaljuje: »Izguba za Lendavo je velika, ker so terme generirale 30 tisoč prenočitev. Že sam izpad v turistični taksi je gromozanski.« Siniša Žilavec, vodja znane lendavske restavracije Lovski dom, dodaja, da se gostinci v Lendavi, ki zdaj več ni turistična destinacija, sprašujejo, kaj se dogaja in zakaj je to bilo potrebno. »Konec koncev pa smo zunanji bazen v termah zgradili mi, krajani, s samoprispevkom, zdaj pa so ti lastniki, pri katerih se zdi, da perejo denar, tudi našim otrokom odvzeli možnost kopanja,« je kritičen.

A Metropol Hotel süllyed

Drug primer slabe prakse ob razprodaji Save Turizma je bila prodaja štirih portoroških hotelov skupine Metropol. Leta 2014 so prav tako zaradi dogovora z bankami v Savi Turizmu kompleks hotelov Metropol za okoli 25 milijonov evrov prodali hrvaški družbi Cavtat v lasti Darka Ostoje. A hrvaška družba je v lokalno okolje prišla z zelo ozkimi interesi. Zamenjavi lastništva je sledilo odpuščanje vodilnih zaposlenih in razprodaja ali oddaja vsega, česar se je bilo mogoče rešiti. Veliko presenečenje za lokalno okolje je bila recimo tudi odločitev novega lastnika, da hoteli med poletno sezono 2020 ostanejo zaprti, kljub težnji občine, da bi na Obali razvijali turizem vso sezono.

Hoteli skupine Metropol so sedaj zaprti, odprli se bodo šele konec aprila. »Obžalujem, da lastnik ni bolj povezan z lokalnim okoljem,« pravi recimo direktor Turističnega združenja Portorož Aleksander Valentin, »da ne sodeluje pri razvoju destinacije ali recimo pri enakomernem razvoju kraja vse leto, kar je naš skupni cilj.« Danilo Daneu, nekdanji direktor Hotelov Palace v Portorožu in bivši predsednik Združenja hotelov Slovenije, pravi, da bi nam bil lahko primer Metropola v poduk: »Turizem je dejavnost, ki izvira iz prijaznega lokalnega okolja. Del tega je hotelirstvo. Pri nas pa so v mnogih primerih finančni špekulanti v hotelih videli le veliko premoženja, ki ga je mogoče zastaviti za kredite.«

Piranski mestni svet je zaradi primera Hotel Metropol minuli teden celo sprejel Deklaracijo za zaščito slovenskega turizma, v kateri kot najvišji organ odločanja v najbolj turistični občini v Sloveniji izraža veliko zaskrbljenost nad napovedanimi aktivnostmi glede prodaje strateškega dela slovenskega turizma tujemu partnerju: »V naši občini smo žal že v primeru prodaje hotela Metropol na lastni koži občutili, kaj pomeni prodaja hotela nestrateškemu partnerju, zato od vlade upravičeno pričakujemo in zahtevamo, da bo pri vseh nadaljnjih odločitvah o prodaji strateškega dela slovenskega turizma izredno previdna in skrbna ter da bo pri vseh ključnih odločitvah upoštevala usmeritve in pričakovanja širše lokalne skupnosti, ki lahko zaradi napačnih in nepremišljenih odločitev utrpi trajne posledice na ekonomskem, socialnem in družbenem področju.«

Postopek prodaje še ni končan, saj ima SDH sedaj možnost v 30 dneh uveljaviti predkupno pravico. A več indicev kaže, da je posel med Orbánom in vlado Janeza Janše vnaprej dogovorjen.

Turisztikai stratégia

Kaj storiti s slovenskim turizmom, je sicer že zarjavelo vprašanje. Slovenska turistična infrastruktura je v primerjavi s sosednjimi državami dotrajana in v veliki meri podedovana iz prejšnjega režima. Država nima niti kakovostnih povezav z vlaki, nima kolesarskih stez, ima zastarele žičnice. Turisti, ki nimajo avta, se lahko v Slovenijo prebijejo le z muko. Za Mihaličevo je Slovenija z vidika turizma nekakšna črna luknja med turistično razvitimi Hrvaško, Italijo in Avstrijo. V Sloveniji naj bi bilo možnosti za turistični razvoj vsaj še za štirikrat toliko, kot je obseg turizma sedaj, pravi. Pred leti je zato skupina 42 turističnih strokovnjakov pod vodstvom Mihaličeve in po naročilu ministrstva za gospodarstvo napisala slovensko turistično strategijo, imenovano Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma.

V devetdesetih letih ni bilo dvoma, da je treba nekdanja turistična podjetja privatizirati, a na podlagi slabih izkušenj iz tega obdobja so v novi strategiji strokovnjaki na področju hotelirstva predlagali drugačen model. »Dosedanji poskusi sanacije in privatizacije niso dosegli pomembnega prestrukturiranja podjetij in izkoristili njihovega razvojnega potenciala. Zato predlagamo strokoven in pregleden model prestrukturiranja hotelskega portfelja v lasti države in oblikovanje državnega sklada s profesionalnim vodenjem ter jasnim poslovnim načrtom za prestrukturiranje podjetij.« Tako je tudi nastala ideja, po kateri bi država, ki ima danes neposredno ali posredno v turističnem in hotelskem sektorju v lasti 38 odstotkov premoženja v 20 ključnih podjetjih, oblikovala državni turistični holding, v katerem bi združili družbe Terme Olimia, Istrabenz Turizem, Thermana, Adria Ankaran, Hit Alpinea in turistično vejo novogoriškega Hita.

Najpomembnejši del tega holdinga bi postalo podjetje Sava. Za Savo so se začele težave ob gospodarski krizi, del svojih hotelov je prodala, del terjatev do državnih bank je bil prenesen na slabo banko in potem naprej na SDH, del terjatev do nedržavnih bank – kot so Raiffeisen Gorenjska banka ali Unicredit – pa je po letu 2014 kupil ameriški sklad York. Tako je nastala sedanja lastniška struktura, v kateri imata državni SDH in Kapitalska družba skupaj okoli 46,74 odstotka Save, 43,23-odstotni lastnik Save je sklad York, tretji največji delež, pet odstotkov, pa ima zavarovalnica Triglav s pokojninskimi skladi. V načrtu upravljanja kapitalskih naložb države za leto 2021 je še veljalo, da si bo SDH prizadeval Yorkov delež odkupiti in lastništvo Save konsolidirati. A je zdaj prišlo do preobrata.

Száva turizmus

Iz SDH so sredi januarja sporočili, da so se pogajanja o nakupu Yorkovega deleža ustavila že v začetku lanskega leta: »Nezavezujoči pogovori so zastali, ker pogojev nakupa medsebojno nismo uskladili, razmere v panogi pa so bile po oceni SDH za sprejem nakupne odločitve zelo negotove.« Neuradno se je država z Yorkom pogajala o nakupu deleža za ceno 35 milijonov evrov. Januarja pa je prišlo sporočilo iz podjetja »Prestige Tourism«, da so začeli postopek nakupa Yorkovega deleža, neuradno za 38 milijonov evrov. »Družba Prestige Tourism bo vstopila v družbo Sava z ambicijo dolgoročnega razvoja turistične dejavnosti na vseh njenih destinacijah in krepitve njene konkurenčnosti na trgu, kar je skladno z javnim interesom za to panogo in hkrati ne obremenjuje državnega proračuna,« so sporočili iz družbe, kjer so hkrati obljubili 200 milijonov investicij.

Kaj je družba Prestige Tourism? Že ime vzbuja skrb. Prestige Tourism je namensko podjetje, za katerim stoji glavni financer, to pa je madžarski nepremičninski sklad Diófa Asset Management. Sklad Diófa je bil leta 2009 ustanovljen z namenom upravljanja madžarskih prihrankov za pokojnino. Ključni ljudje v tem skladu so povezani z madžarskim premierom Viktorjem Orbánom. Nadzorni odbor Diófe od sredine leta 2020 vodi Marton Nagy, Orbánov ekonomski svetovalec. Solastnik podjetja Prestige je Zsolt Komonczi, ki je v drugih primerih solastnik podjetij skupaj z zetom Viktorja Orbána, z Istvánom Tiborczem. Največji lastnik Diófe je Dániel Jellinek, eden najbogatejših Madžarov, ki je na več mestih vpet v poslovno omrežje Orbánove stranke Fidesz. Madžarski mediji so v zadnjih letih razkrili, da ga zajetno kreditira državna banka MFD, Jellinek ima tudi iste predstavnike za medije kot Orbánov zet, njegovi skladi pa so tudi rekorderji na lestvici prejetih subvencij madžarske države za spodbujanje turizma.

Očitno zaradi nekih drugih interesov sedanja oblast zdaj ponavlja napako iz devetdesetih let, ko je država turistično infrastrukturo prepustila finančnim špekulantom brez stika z lokalnim okoljem.

Postopek prodaje Yorkovega deleža Orbánovemu skladu sicer še ni končan, saj ima SDH oziroma vlada sedaj možnost v 30 dneh uveljaviti predkupno pravico. A več indicev kaže, da je posel med Orbánom in vlado Janeza Janše vnaprej dogovorjen. Ni recimo razumljivo, zakaj bi neki manjšinski lastnik obljubljal 200 milijonov evrov naložb in si nasploh prizadeval za nakup deleža v Savi, če ni že vnaprej dogovorjen, da bo pridobil tudi večino. Da tak dogovor obstaja, kažejo interni dokumenti SDH. V SDH so se že lani poleti začeli pripravljati – ne na nakup Yorkovega deleža, ampak na odprodajo tistega, kar SDH že zdaj ima. V skladu s staro strategijo upravljanja naložb SDH to ni bilo dovoljeno, novembra lani pa je nastala nova strategija, ki v zaupnem delu dopušča možnost odprodaje Save tako, da bi v njej država obdržala manjšinski delež v višini 25 odstotkov + 1 delnico.

Poleg tega bi morala vlada soglasje k letnemu načrtu upravljanja kapitalskih naložb SDH dati že decembra lani, zato je York nameraval začeti prodajo deleža konec decembra. Ker je vlada soglasje k letnemu načrtu dala šele 13. januarja letos, se je s tem na 31. januar zamaknila tudi Yorkova poteza. Tudi to dokazuje usklajeno delovanje med madžarskim skladom in vlado Janeza Janše. In prav tako imajo v SDH že pripravljen izgovor, zaradi česar ne bodo uveljavili predkupne pravice: Že lani so pri podjetju Ernst & Young naročili izdelavo ekonomske raziskave o smiselnosti državnega nakupa Yorkovega deleža. Ni skrivnost, kaj bo zaključek raziskave, saj je splošno znano, kaj si s tem podjetju mislijo o državnem lastništvu.

Üdvözöljük Szlovéniában

Ne gre za to, da bo slovenski turizem kupil madžarski državni sklad, ki utegne v naslednjem koraku od slabe banke kupiti še preostale turistične naložbe, to je hotele skupine Istrabenz Turizma ali termalni kompleks Thermana. Narobe je, ker povsem očitno zaradi nekih drugih interesov sedanja oblast s tem ponavlja napako iz devetdesetih let, ko je država turistično infrastrukturo prepustila finančnim špekulantom, ki želijo turizem razvijati brez stika z lokalnim okoljem. Konec koncev – zakaj bi s slovensko turistično infrastrukturo plemenitili madžarski pokojninski sistem, ko pa so za vlaganja v slovenski turizem zainteresirani tudi slovenski pokojninski skladi, recimo tisti, ki delujejo pod okriljem Triglava ali Modre zavarovalnice?

Zadnji direktor Hotela Metropol med letoma 1991 in 2000 je bil sedanji poslanec stranke SAB Vojko Starović. Metropol je zapustil, ko je upravljanje prevzel takratni sklad finančni NFD. »Odšel sem, ker se nisem strinjal z njihovim načrtom, ki je bil v hitrem rezanju stroškov in odpuščanju zaposlenih,« pravi. Imel je prav, NFD je hotele Metropol spravil v stečaj. Dejansko pri turizmu ni globoke filozofije. »Ko greste vi na dopust, pravite, da greste v Avstrijo ali recimo Italijo in na Hrvaško. Turizem je v prvi vrsti gostoljubje neke države, mi pa gremo sedaj v smeri, da bomo v naših najbolj turističnih krajih gostom ponujali ogrsko salamo in egri bikavér namesto terana,« dodaja. 

POVEZANI ČLANKI:

• Podarjamo prenovljene hotele