Slovenski kupci Save uradno zavrnjeni

ltimativni odgovor zagovornikov privatizacije in razprodaje državnega premoženja na tuje je v zadnjih letih bil: Potem pa sami kupite, če mislite resno! Večinoma je bil to tudi zmagovalni argument, kajti v Sloveniji dolgo časa ni bilo nikogar, ki bi imel na voljo dovolj kapitala za velike nakupe. Mnogi so sicer kljub temu poskusili. Zaposleni so poskušali prevzeti Fructal, Muro, Novoles, MTom, Armal, Sveo, Večer in Adrio Tehniko, a se nikomur, razen pri MTomu ni izšlo – večinoma zato, ker se njihovi načrti niso ujemali s prevladujočim načinom sklepanja finančnih poslov. V primeru Adria Tehnike so sicer zaposleni prišli še najdlje, zbrali so denar, a so jih leta 2015 v Slovenskem državnem holdingu (SDH) zavrnili, češ da njihov kapital ni kvaliteten – bil naj bi preveč dolžniški. Kot da je bilo pri vseh skladih, ki so vmes že odšli iz NKBM, Heliosa, Mercatorja …, kaj drugače.

Tudi pri zadnji, sedaj aktualni privatizacijski sagi, prodaji Savinih hotelov, torej najlepših slovenskih hotelov in destinacij madžarskemu državnemu pokojninskemu skladu, se ta zgodba ponavlja. Triinštiridesetodstotni delež Save želi ameriški sklad York zdaj prodati madžarskemu skladu Diófa, vendar ima še do konca tega meseca Slovenski državni holding (SDH) možnost, da uveljavi predkupno pravico. Pravzaprav ima poleg SDH to pravico tudi državna Kapitalska družba (KAD), v imenu katere navadno glasuje SDH. Kljub temu pa več indicev kaže, da je ta posel med Slovenijo in Madžarsko vnaprej dogovorjen.

Interes domačega kapitala za nakup Savinih hotelov vso zgodbo okrog Save postavlja na čistino. Vladajoča koalicija se zdaj težko skrije za izgovori.

Podjetje, ki upravlja madžarski sklad, je po eni strani tesno povezano celo z družino Viktorja Orbána, botra stranke SDS Janeza Janše. Slovenska vlada je na drugi strani že novembra napisala, januarja pa sprejela nov letni načrt razpolaganja s premoženjem SDH, ki madžarskemu skladu odpira pot do še dodatnih deležev, nad 50 odstotkov Save. Na prvi pogled namreč ni smiselno, da bi se kdo trudil prevzeti manjšinski, 43-odstotni delež v podjetju, kjer na visoke dividende ne more računati, če že nima izdelanega načrta, kako preseči 50 odstotkov. In končno, tudi neuradno smo iz SDH izvedeli, da jim je York v zadnjem letu in pol dal dva roka za nakup deleža Save, pa SDH, ki se je zadnji dve leti večinoma ukvarjal s kadriranjem, za nakup ni bil zainteresiran in je na koncu tudi »dvignil roke od projekta«.

Slovenski oblastniki v zadnjih izjavah poskušajo upravičevati madžarski nakup Save. Zdravko Počivalšek, v preteklosti glavni promotor ideje o ustanovitvi državnega turističnega holdinga, se očitno nagiba k prodaji na Madžarsko: »Treba je najti rešitev za pomemben del slovenskega turizma, za sistem Sava, ki je v ekonomskih težavah, z dolgovi nad 100 milijonov evrov, z neinvestiranjem v zadnjem obdobju,« je opozoril minuli teden. Podobno ponavljajo v krogu SDS. Janšev družinski prijatelj, ekonomist Matej Lahovnik, je za Nova24TV povedal, da je za težave Save kriv »poslovni model ustanovnega člana Foruma 21 Janeza Bohoriča«, toda za »slovenski turizem v tem trenutku ključno vprašanje, je – ne to, ali bo lastnik Nemec, Avstrijec ali Slovenec, ampak kdo je pripravljen vložiti 150 do 200 milijonov svežega denarja, da se te hotele dejansko prenovi, da bodo na podobnem nivoju, kot so hoteli v Avstriji in drugod na tujem«.

Pred leti, takoj po finančni krizi, so se takšne floskule morda še zdele verodostojne, a danes v primeru Save, ki je po finančni krizi že izvedla prisilno poravnavo – ne več. V zadnjih petih letih je Sava v svoje hotele investirala skoraj 80 milijonov evrov: »Prenove v kapacitete na Bledu, slovenski obali in termalnem delu so bile izvedene izključno z lastnimi sredstvi in v skladu z mednarodnimi hotelskimi standardi pod budnim očesom priznanih mednarodnih svetovalcev Cedar Capital in Netex. Prejele so več priznanj in so po ocenah tuje in domače javnosti kreativne, napredne in trajnostne …« so se v Savi odzvali na izjave Počivalška, Lahovnika in Janeza Janše. Poudarili so, da so bili njihovi dobički nadpovprečni, da niso odpuščali zaposlenih: »Ob tem Sava Turizem d. d. svoje pogodbene obveznosti izpolnjuje na rok in ni ne pri bankah in ne pri dobaviteljih v zamudi niti za en dan. Gre za podjetje, ki je v celoti zmožno izpeljati in samostojno financirati strategijo, ki je povsem v skladu z veljavno turistično strategijo Republike Slovenije,« so sporočili iz Save.

Tudi argument iz časa privatizacije bank, da je bolje Savo prodati, se rešiti vseh morebitnih bremen za državo, v tem primeru ne drži vode. Za težave, v katerih se je znašla Sava, ni kriv »poslovni model ustanovnega člana Foruma 21 Janeza Bohoriča«, ampak, če uporabimo politične etikete, sprva način slovenske certifikatne privatizacije, ki jo je ob osamosvojitvi zahtevala desna vlada. Nato finančni polom leta 2008, za katerega je v veliki meri kriva prva vlada Janeza Janše, ki je s spodbujanjem zadolževanja pregrela gospodarstvo in napihnila balone. In potem način reševanja posledic te krize leta 2012, kjer je najpomembnejšo vlogo odigrala slaba banka – ki jo je spet ustanovila druga vlada SDS. Tam so bili nad njeno ustanovitvijo celo tako navdušeni, da je sedanji finančni minister Andrej Šircelj, potem ko je druga vlada Janeza Janše izgubila podporo, inkognito in na lastne stroške v začetku leta 2013 odpotoval v Stockholm ustanavljat slabo banko – le dan za tem, ko je prisegla vlada Alenke Bratušek. In sicer tako, da je bilo na koncu videti, kot da je bila DUTB formalno ustanovljena še pred prihodom Bratuškove.

Zakaj je torej Sava zašla v težave? Sava je v turistični konglomerat zrasla po prodaji tovarne pnevmatik Goodyear leta 1998. Denar od tiste prodaje je bil nato vložen v več panog, v trgovino (Merkur), v finančno industrijo, kot je Nacionalni finančni sklad (NFD), Abanko in Gorenjsko banko in tudi v turizem. Na svojem vrhuncu, leta 2006, je bila Sava, sodeč po borzni vrednosti delnic, vredna kar 1,4 milijarde evrov. V času finančne krize je med letoma 2010 in 2012 izgubila nekaj sto milijonov evrov. Največji del kapitala je izpuhtelo v postopku sporne sanacije bank, to je v postopku, za katerega je bil odgovoren nekdanji in zaradi tega tudi obtoženi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec – sicer kandidat s podporo SDS. Savin 24-odstotni delež Abanke, vreden kakšnih 100 milijonov evrov, je čez noč izpuhtel, izpuhtelo pa je tudi vse, kar so vložili v Merkur ali v NFD zaradi znanih malverzacij. Na koncu je Sava izgubila še Gorenjsko banko, ki so jo morali na podlagi cene, ki jo je določila kar Banka Slovenije, prodati podjetju AIK Miodraga Kostića. Kar je na koncu od nekdanjih divizij Save ostalo zdravega, je njihov turistični del, Sava Turizem.

In sedaj, na koncu te trnove poti, želi tretja vlada Janeza Janše dopustiti prodajo še tega zadnjega, turističnega dela Save na Madžarsko? Zagovorniki prodaje že neposredno ali med vrsticami uporabljajo ultimativni argument: Če je vse to, kar ste zdaj zapisali, res, če so to res slovenski biseri, zakaj pa potem vi sami ne kupite Save? A v tem morda zadnjem večjem primeru slovenske privatizacije ta argument ne velja več. Sredi januarja je namreč

Ker bo zelo verjetno končno odločitev o prodaji Savinih hotelov sprejel nadzorni svet SDH, bo imela ključno besedo na koncu stranka NSi.

Modra zavarovalnica, ki upravlja pokojninske sklade slovenskih zavarovalcev, na Slovenski državni holding (SDH) poslala pismo o nameri. Z njim je SDH obvestila, da je zainteresirana za nakup njihove predkupne pravice, ki jih ima SDH do 43-odstotnega deleža Save, ki je v lasti sklada York. Ni izrazila le interesa za odkup predkupne pravice, izrazila je celo interes za nakup 18,68-odstotnega deleža, ki ga SDH že ima v Savi. Skratka, v Modri zavarovalnici so za Savo pripravljeni plačati.

A so jih v petek na SDH po naših informacijah zavrnili. Iz Modre zavarovalnice so nam prejem negativnega odgovora potrdili.

»Na podlagi izkušenj, ki jih imamo, smo ocenili, da bi nakup deleža v Savi bil dobra naložbena priložnost, zato smo na SDH naslovili interes za nakup. Izkazali smo interes za nakup delnic družbe Sava, d. d., v imetništvu SDH in z njimi povezanih opcijskih upravičenj za delnice družbe Sava, d .d., v imetništvu York Global Finance Offshore BDH. Iz SDH so nam odgovorili, da v tem trenutku niso zainteresirani za prodajo delnic in opcijskih upravičenj,« so nam odgovorili iz Modre zavarovalnice. Modra zavarovalnica ni samo eden izmed skladov, v njej dela ekipa najboljših slovenskih finančnih strokovnjakov, ki posel dobro poznajo. V zadnjih desetih letih je obseg kapitala, ki ga upravlja, povečala z ene na dve milijardi evrov, vsako leto ima družba nekaj milijonov evrov čistega dobička. V prvih devetih mesecih lanskega leta je denimo njen poslovni izid znašal 14,3 milijona evrov. Ima pa tudi dobre izkušnje s Savo: od nje je leta 2018 odkupila turistični kompleks San Simon pri Izoli in ga za 12 milijonov evrov obnovila. Tako uspešno, da se utegne vložek povrniti že v desetih letih. Koristi od tega bodo seveda imeli slovenski upokojenci.

Če v SDS Savine hotele izpustijo iz rok, bo povsem jasno, da dajejo v tej stranki prednost madžarskemu kapitalu. V tem primeru bodo pomagali madžarskim upokojencem, ne slovenskim.

Zakaj so jo v SDH zavrnili? »SDH do sprejema odločitve glede predkupne pravice oziroma sprejema morebitne druge upravljavske odločitve predmetnega postopka ne bo komentiral,« odgovarjajo. Interes domačega kapitala za nakup Savinih hotelov vso zgodbo okrog Save zdaj postavlja na čistino. Tudi javnosti je zadeva jasna. Po zadnji anketi Ninamedie, ki jo je ta teden objavil Dnevnik, kar 74 odstotkov vprašanih meni, da bi država morala uveljaviti predkupno pravico. Da država predkupne pravice ne bi smela uveljaviti, meni recimo le 25 odstotkov simpatizerjev SDS in 22 odstotkov simpatizerjev NSi. Prav stranka NSi utegne imeti na koncu v tej igri ključno vlogo. Ker bo zelo verjetno končno odločitev o tem vprašanju sprejel nadzorni svet SDH, bo imela ključno besedo na koncu stranka NSi. Glede prodaje slovenskih hotelov na Madžarsko je namreč nadzorni svet SDH razcepljen. Ivan Simič, direktor davčne uprave, in Leon Cizelj, nekdanji mož bivše evroposlanke iz SDS Romane Jordan, oba kadra SDS, sta po naših informacijah za prodajo Madžarom. Proti temu sta oba nadzornika še iz prejšnje sestave, to sta Karmen Dietner in Janez Vipotnik, zaradi česar pa utegne imeti ključni glas Božo Emeršič, ki prihaja iz NSi.

Vse to pomeni, da se vlada Janeza Janše približuje škandalu velikih razsežnosti, morda podobnemu hrvaški prodaji nekdanje naftne družbe INA na Madžarsko. Vlada se škandalu ne more izogniti: SDH je priložnost, da bi Savin delež od Yorka lani odkupil za 35 milijonov evrov, izpustil iz rok – očitno so tam raje politično kadrovali, kot pa se osredotočali na svoje naloge in pristojnosti. Sedaj se je cena dvignila na 38 milijonov, za kolikor želi York delež Save prodati na Madžarsko. Če se država predkupni pravici sedaj odpove in hotele prepusti, pa je to lahko za SDS še hujši politični udarec – poteza, ki jo bodo v stranki težko upravičili še celo med svojimi sledilci. To bi namreč zdaj povsem črno na belem pomenilo, da v stranki dajejo prednost madžarskemu kapitalu pred domačim. V tem primeru bodo pomagali madžarskim upokojencem, ne slovenskim.

POVEZANI ČLANKI:

• Kaj je sklad York in kako je prišel v Slovenijo