Kaj je sklad York in kako je prišel v Slovenijo
Se za njim res skrivata bivši komunistični kapital in stara nomenklatura, kot lahko preberemo na družbenih omrežjih?
Bivši finančni minister Uroš Čufer
© Borut Krajnc
Sodeč po odločbah slovenske agencije za varstvo konkurence (AVK) je sklad York »globalno alternativno investicijsko podjetje, katerega glavna dejavnost je iskanje investicijskih priložnosti, ki se pojavljajo oziroma jih sprožijo določeni dogodki. Podjetje York se zlasti osredotoča na podjetja, ki so v slabšem finančnem stanju, oziroma na investicije, ki so posledica določenih okoliščin, vse na globalnih kreditnih trgih in trgih dolžniških instrumentov«. Sklad je ameriški, deluje po vsem svetu, upravlja več kot 20 milijard premoženja, vendar pa sam investicijskih odločitev ne sprejema. V lokalnih okoljih se zanaša na domače svetovalce.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Bivši finančni minister Uroš Čufer
© Borut Krajnc
Sodeč po odločbah slovenske agencije za varstvo konkurence (AVK) je sklad York »globalno alternativno investicijsko podjetje, katerega glavna dejavnost je iskanje investicijskih priložnosti, ki se pojavljajo oziroma jih sprožijo določeni dogodki. Podjetje York se zlasti osredotoča na podjetja, ki so v slabšem finančnem stanju, oziroma na investicije, ki so posledica določenih okoliščin, vse na globalnih kreditnih trgih in trgih dolžniških instrumentov«. Sklad je ameriški, deluje po vsem svetu, upravlja več kot 20 milijard premoženja, vendar pa sam investicijskih odločitev ne sprejema. V lokalnih okoljih se zanaša na domače svetovalce.
Yorkovo partnersko svetovalno podjetje v Sloveniji se danes imenuje ECM Partners. Družbeniki tega podjetja so doslej kupovali ali svetovali pri nekaterih največjih poslih s slabimi terjatvami. Leta 2014 so od upnikov kupili vzajemni sklad NFD DZU Staneta Valanta, v sodelovanju z Yorkom so večinoma od tujih bank, kot so Raiffeisen, Unicredit, Hypo …, kupili tudi terjatve Save, leta 2015 je York z njihovo pomočjo odkupil za skoraj 47 milijonov evrov terjatev do Istrabenza, odkupili so tudi terjatve do skupine DZS, danes pa že upravljajo tudi lastne sklade, v katere vlagajo slovenski skladi, kot so Modra zavarovalnica, Triglav, Prva.
In kdo so ljudje v ozadju tega brezimnega kapitala? Se morda za njimi res skriva kapital iz naše daljne socialistične preteklosti, kot lahko preberemo na družbenih omrežjih? No, zgodba ni tako preprosta. ECM danes vodita Aleš Škoberne in Andrej Prah, v nadzornem svetu pa sedijo dva Slovenca, Dejan Rajbar in Andrej Prah, ter Savvas A. Liasis, ki prihaja iz bogate ciprske družine. Podjetje – tedaj Elements Capital – je leta 2007 ustanovil prav Liasis. Leta 2010 sta v lastništvo vstopila še 37-letni Ugur Yildirim, ki je v Slovenijo leta 2000 prišel kot študent, ter Američan Karl E. White, ki je prej zasedal vodilne položaje v ameriških pokojninskih skladih.
Yildirim se je kasneje z Liasisem razšel in ustanovil svojo družbo za upravljanje skupaj z bivšim finančnim ministrom Urošem Čuferjem – ta danes svetuje predvsem skladu AnnaCap. ECM pa je ob tem obdržal svoj posebni odnos z Yorkom. Kako se lahko tak odnos splete? Iz več pogovorov, ki smo jih imeli z glavnimi akterji, lahko zgodbo povzamemo takole: Pri navezavi med Yorkom in ECM je bil v začetku najpomembnejši Liasis. Ta je namreč v Londonu na začetku tisočletja soustanovil borzno družbo Easy Broker in tako postal vpet v londonski City, ki praktično obvladuje večino evropskih investicijskih denarnih tokov in kjer ima svoj evropski sedež tudi sklad York. »Včasih tam potrebuješ 200 milijonov, in če obstaja zaupanje, je dovolj telefonski klic,« nam je ta svet opisal eden od sogovornikov.
Slovenijo je Liasis spoznal prek Škoberneta. Škoberne je bil namreč nekoč eden glavnih upravljavcev zaprte investicijske družbe Qwest, prek katere so na Balkan vlagali podjetja in menedžerji iz skupine ACH, cerkvenih holdingov, Probanke in Factor Banke. Slednja je nasedla zaradi padca balkanskih borz, predvsem pa brisanja delničarjev srbske Agrobanke, družbo pa je pred stečajem rešil prav Liasis oziroma družba Elements, in sicer prek odkupa terjatev od bank in deležev propadlih lastnikov ter lastnikov v finančnih težavah. Qwest je namreč imel kapital, ta predvsem v Srbiji zaradi sodnih postopkov ni bil unovčljiv, banke pa na konec postopkov niso hotele čakati. Tako je kot rešitev prišlo Liasisovo podjetje Elements, ki je z nakupom slabih terjatev vskočilo na mesto bank.
Škoberne se je v omenjeni zgodbi v očeh tujih partnerjev izkazal in pridobil zaupanje. Danes je »obraz« ameriških pokojninskih skladov v Sloveniji. Ki pa, da ne bo dvoma, v Sloveniji uspevajo zaradi posebnega položaja, v katerem se je Slovenija znašla v obdobju po finančni krizi. Z drugimi besedami, takšnim skladom tveganega kapitala, ki pričakujejo donose, višje od 15 odstotkov na leto, se posel v Sloveniji splača. Največjih koristi od njega pa nimajo stari komunisti, ampak ameriški upokojenci.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.