Digitalizacija za telebane

Ena glavnih obljub Marka Borisa Andrijaniča ob prevzemu ministrskega položaja je bila, da bo na novo ustanovljena Služba vlade za digitalno preobrazbo Slovenije državo popeljala med pet najbolj digitaliziranih držav v Evropi. Preboj, s katerim bi Slovenija postala »nova digitalna zvezda«, kot se je v preteklosti izrazil minister, bi lahko narekoval novi zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, vendar je osnutek, ki je bil konec januarja dan v javno obravnavo, po mnenju dela stroke neprimeren.

Kot so zapisali v Službi za digitalno preobrazbo, želijo s projektom spodbujati »pridobivanje in krepitev digitalnih kompetenc« ter omogočiti mladim in starejšim dostop do sodobne računalniške opreme. »V Sloveniji smo glede osnovnih digitalnih kompetenc pod povprečjem Evropske unije, saj ima po zadnjih podatkih le 55 odstotkov odraslega prebivalstva, starega od 16 do 74 let, osnovne digitalne kompetence,« so zapisali ob predstavitvi osnutka. Evropska komisija v poročilu, ki meri stanje razvitosti držav članic Evropske unije na tem področju, še ugotavlja, da imamo v Sloveniji nadpovprečno veliko ljudi, ki še nikoli niso zares uporabljali interneta. Po drugi strani smo podpovprečni pri razvoju digitalnih javnih storitev.

Kako namerava minister rešiti težave? Z digitalnimi boni. Ti naj bi bili na voljo vsem dijakom v obliki dobroimetja za nakup sodobne računalniške opreme, pa tudi študentom višješolskih in visokošolskih programov ter tistim starejšim, ki se bodo udeležili brezplačnih tečajev za pridobitev osnovnih digitalnih kompetenc. Letos naj bi bilo za ukrep spodbujanja vseživljenjskega učenja na tem področju namenjenih 31,5 milijona evrov.

Po oceni Foruma za digitalno družbo je bil osnutek predloga zakona pripravljen »brez medresorsko usklajene in sprejete državne politike razvoja digitalnih kompetenc, predlagani ukrepi pa so določeni pavšalno, niso strokovno utemeljeni in predvsem niso vključujoči«. Opozarjajo, da zakon zaznamuje podobno razmišljanje, kot ga sicer najdemo že v zgodnejših strateških razvojnih dokumentih, kot je strategija Digitalna Slovenija 2020 in nato Strategija razvoja 2030. Prepričani so, da digitalne kompetence »niso rešitev za vse družbene in gospodarske izzive, s katerimi se spoprijemajo posamezniki in družba. Digitalne kompetence same ne zagotavljajo ekonomsko uspešne družbe niti drugih pozitivnih družbenih izidov, kot se javnosti naivno predstavlja v strateških dokumentih in pobudah.« Kot je pogosto pri uvajanju novih tehnologij, tudi ta proces lahko povečuje družbeno neenakost, zato je še kako pomembno, da so pobude dobro premišljene.

Namesto s pripravo zakona, ki bi vsestransko pripomogel k digitalni razvitosti države, se je minister med razmeroma kratkim mandatom raje ukvarjal z naložbami tujih korporacij, kot je Google, za navezovanje stikov pa ni zamudil priložnosti niti decembra lani, ko je bil govornik na Amazonovi akademiji v Bruslju. Glede tega se bo moral izreči tudi v odzivu na poslanska vprašanja, ki mu jih je prejšnji teden postavil poslanec SD Marko Koprivc.

V četrtek je predlog zakona vlada tudi uradno potrdila, sledi zakonodajni postopek v državnem zboru.