Glasbeni dvojec, ki je slovenski pop približal svetovnemu občinstvu

Slovenski glasbeni superpar, eden naših glavnih popkulturnih izvozov zadnjih let, se je v srcih poslušalcev širom po svetu, od Rusije do Mehike, ugnezdil zaradi iskrenosti, ki preveva njune tankočutne komade. Med galamo Eurosonga 2019 je bila njuna prostodušnost še razumljena kot nekaj nesramnega, predvsem za tiste, vajene izumetničenosti estradniške karavane. Vendar sta raje, kot da bi se podredila ekstrovertiranosti zabavne industrije, ostala zvesta svojim načelom, vselej malce skrivnostna in zadržana.

Nikdar nista načrtovala postati zvezdnika, a zgodila se je pesem Valovi, ki je omrežila javnost. Sledili so zmaga na EMI s pesmijo Sebi, evrovizijski nastop v Tel Avivu, izid prvenca 4 in njegova distribucija v sklopu svetovno priznane založbe Republic, doma Ariane Grande in podobnih kalibrov. »Ko sem izvedel za to, sem rekel, da lahko umrem, ampak isto sem rekel, ko so Valovi dosegli 10 tisoč ogledov na YouTubu,« pravi Gašper. Skoraj čez noč sta postala najprepoznavnejša obraza mlajše generacije slovenskih glasbenikov. Čeprav se je Zala sprva soočala z dvomi o svojem nešolanem glasu, sta se kmalu našla – »Gašper mi je dal najboljši nasvet, naj se neham pretvarjati.« Oblikovala sta svoj prepoznavni izraz, mešanico intimnega kantavtorstva in sanjavih elektronskih produkcij, ki zaradi njenega mehkega vokala deluje kot »sulica v srce«, če citiramo neki komentar na YouTubu, in odprla novo poglavje slovenskega popa, ki je dolgo hiral na vzorcih iz preteklosti.

»Interpretacija je pomembnejša od tehnike,« je prepričan Gašper, ki se s produkcijo ukvarja od šestnajstega leta; danes jih šteje 25, Zala 21. Sam je kot mulc želel v komade vgraditi lasten karakter, a je kmalu ugotovil, da sta bistveni predvsem atmosfera in širina zvočne slike. »Če sam ne morem svoje pesmi poslušati 30-krat zaporedoma, ne vem, zakaj bi jo poslušalec.« Rada se potiskata ven iz cone udobja, četudi je to včasih naporno. »Res sva vztrajna. Delava, dokler ne moreva nič več izboljšati. Valovi so recimo imeli 45 različic,« se spominja. V Zalini interpretaciji slovenščina vibrira na drugačni ravni, celo tako prepričljivo, da ju feni iz vsega sveta rotijo, naj še naprej ustvarjata slovenske komade. »To je eden najboljših občutkov,« Gašper ne skriva zadovoljstva. »Največ mi pomeni, da ljudje na drugem koncu sveta poslušajo najino glasbo na gramofonu,« doda Zala.

Prikupila sta se nam kot zaljubljen najstniški par, zdaj pa skupaj stopata v zrelo fazo svoje zveze, kar je tudi tema njunega drugega, z novim singlom ravno te dni napovedanega albuma Love Letter. Skozi poetična besedila, ki delujejo kot nekakšen dnevnik, se bolje spoznavata kot partnerja. »Včasih lahko nekaj lažje poveš skozi pesem kot v obraz,« razmišlja Gašper. »Želiva si prikazati čim več vidikov najinega odnosa in deliti zgodbe, ki bodo resonirale z občinstvom,« ga dopolni Zala. Ker je pop obseden z razvezami in hrepenenjem, sta se raje odločila pisati o sivih conah dobro delujočega odnosa, ki ima svoje napake, a je obenem poln ljubezni. »O čustvih, ki niso tako ekstremna, ampak malo zmedena,« razloži Zala. Vendar obljublja tudi neljubezenske teme, ki so ju okupirale v zadnjem času.

Sta ena redkih vplivnežev, ki sta v tem burnem obdobju družbena omrežja izkoristila za politično aktivacijo. Od pozivov k protivladnim protestom do vabil na referendum za zaščito voda – njun profil na Instagramu ima vpliv na politični angažma mlajše generacije. »Zgodovina se lahko ponovi preveč z lahkoto, zato čutim potrebo opozarjati na stvari, ki me motijo,« pravi Zala, ki se je zaradi vse večje represije nad marginaliziranimi skupinami in kršenja pravic žensk po Evropi lani prvič udeležila Parade ponosa. »Ni opcija, da bi živel v svetu, v katerem bi imel zvezan jezik, ne glede na potencialno izgubo sponzorstev ali koncertov,« pritrjuje Gašper. In nadaljuje: »Če bi nama varnost pomenila več, ne bi bila umetnika.« Občasno ju pesti občutek tesnobe zaradi nenehnih političnih delitev ali grozeče ekološke katastrofe. »Moralo bi zagoreti slovensko morje, da bi se kam premaknili,« je kritičen. Toda oba še naprej verjameta v posameznikovo moč preoblikovanja resničnosti. »Občutek imava, da je trenutno mogoče skoraj vse,« je optimistična Zala.

Epidemija je upočasnila njun koncertni urnik, a imata ravno toliko nastopov, da jima je udobno. Ne izključujeta niti možnosti večjih evropskih turnej, toda predvsem si želita biti avtorja glasbe. Lani sta uspešno sodelovala z Majo Keuc in Gajo Prestor, zato upata na še več projektov z vzhajajočimi slovenskimi talenti.

V rodnem Mariboru se počutita odlično, saj jima bližina narave in prijateljev pomeni ogromno. Cenita tudi samoto. Gašper se v prostem času najraje naokoli podi s kolesom ali športa, Zala pa se redno predaja sodobnemu leposlovju, osredotočenemu na družino, odnose in marginalne skupine. »Elena Ferrante, Sally Rooney, Bernardine Evaristo … O njih lahko govorim ure in ure.«