Black Country, New Road: Ants from Up There

+ + + +

Britanska grobo rečeno rockovska zasedba Black Country, New Road je pred skoraj točno enim letom s prvencem For The First Time presenetila s suvereno, svežo in navdušujočo žanrsko širino, nadaljevanje pa je za zdaj najvišje ocenjeni album letošnjega leta, če upoštevamo ocene prve lige severnoatlantske kritiške srenje. Uspeh prvenca je tako dal krila še ambicioznejši potezi.

Razvoj dejavnosti, ki jih od začetka devetdesetih let goji založba Ninja Tune, je edinstveno izstopajoč. V prvem desetletju obstoja je bila ena izmed izbranih malih neodvisnih institucij, ki so ne le zapolnile niše mikro žanrov in malih scen, ampak so jih predvsem neziheraško in pogumno rezale. S prepričljivo celostno podobo in glasbeno drznostjo, skratka s celovito samosvojo zgodbo. Podobno redkost je na drugi strani Atlantika v istem času pomenila založba Stones Throw. A sorodnost je bila v tistih revolucionarnih letih narekovanja mini trendov morda nekoliko posiljena, pri nadaljevanju so vzporednice primernejše. Obe založbi sta v zadnjih 15 letih zavili precej stran od sprva začrtanih smernic in stran od jedra svojega prvotnega poslušalstva. Načrti in ambicije so se povečali, doseg pa začel širiti. Obe sta zavili proti (indie) rocku ali, bolje rečeno, »pravim« bendom z možnostjo preboja v okolje popa. Občutki ob tej »naravni rasti« so bili mešani, rezultati pa različni. No, ninjam je z rekrutiranjem skupine Black Country, New Road očitno uspel zadetek v polno.

V tehnični zasnovi je posebnost skupine sam nabor inštrumentov, saj je violina sestavni del njenega izraza. Vihrave godalne melodije najpogosteje, včasih enoglasno, dopolnjujeta saksofon in klavir. Vrhunce gradi tudi skupinsko petje, sledijo jim tihi, akustični deli. Dogajanje je – skoraj po načelih klasične glasbe – temeljito dinamično, zvočno bogato in naplasteno.

Plošča Ants from Up There slogovno ni posebej sodobna. V njej močno odzvanjajo zlata leta indie rocka z začetka tisočletja, zaradi specifičnosti zvena violine ne moremo preslišati niti bogate britanske tradicije folka. Čeprav vključevanje instrumentalnih vložkov in precejšnja dolžina posnetkov nista ravno recept za naskakovanje lestvic, se senzibilnost popa kaže drugje – v aranžmajski koherentnosti in lebdeče optimističnem razpoloženju, tudi kadar gre za najpogostejšo temo pop muzike, temo ločitve, razhoda, propada ljubezni. A ta ni le metaforična ali abstraktna, ampak jo slišimo tudi kot povsem otipljivo, saj je tako rekoč hkrati z izidom albuma prišla novica, da skupino zapušča pevec, avtor brezhibnih besedil Isaac Wood.

Ants from Up There je strašljivo skladen in dodelan album, ki predvsem zaradi vloge godal in klavirja na trenutke zveni povsem komorno. Je vrhunski dosežek mlade zasedbe, ki deluje presenetljivo zrelo in zbrano, in bo eden absolutnih vrhuncev letošnje albumske bere.