Brisanje zgodovine narodnoosvobodilnega boja

Aprila 2021 se je na Mladino obrnil naključni obiskovalec Parka Brdo pri Kranju. Med sprehodom je ugotovil, da je z enega od podstavkov ob živi meji na obrobju parka izginil kip – in to ne katerikoli kip, šlo je za kip Josipa Broza Tita, delo slavnega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. Nato sta izpuhteli še dve skulpturi iz zbirke NOB, Bombašica Karla Putriha in Na čelu brigade Borisa Kalina.

Zdelo se je, da so kipi začeli izginjati eden za drugim od trenutka, ko je Brdo kot svojo nadomestno rezidenco začela uporabljati vlada Janeza Janše in vanjo vabila goste v okviru predsedovanja Svetu EU. Zato smo se takrat obrnili na odgovorne, na Javni gospodarski zavod (JGZ) Brdo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in na Muzej novejše zgodovine Slovenije. Vendar nihče ni znal povedati, kje so kipi. Izvedeli smo le, da so bili domnevno prestavljeni zato, ker so bili potrebni obnovitvenih del.

Zdaj smo ugotovili, da so iz parka izginile kar vse skulpture na temo NOB. Ostali so samo prazni podstavki.

Najprej je izginil Tito, ki je v Park Brdo prišel zadnji. Tega je v najem JGZ Brdo, ki velja za upravitelja parka in tudi objektov na območju Brda pri Kranju, dal Muzej novejše zgodovine Slovenije. Gre sicer za enega od odlitkov originalnega kipa, ki se je izgubil v vojni, v Ljubljano pa so ga pripeljali pred sedmim kongresom Zveze komunistov Jugoslavije leta 1958 in ga postavili pred glavni vhod Hale A na Gospodarskem razstavišču. Nato je bil prestavljen pred Cekinov grad, tedaj Muzej ljudske revolucije, v Tivoliju, med prenovo dvorca leta 1991 so kip prestavili v muzejski depo, nato pa so ga na željo upravljalcev Brda posodili za postavitev v parku.

»Ne glede na propagandistične opise je dejstvo, da je bil Tito edini znani poveljnik nekega uporniškega gibanja, ki so mu med drugo svetovno vojno pripravili celopostaven kiparski portret. Upodobljenec v širokem vojaškem plašču je postavljen v rahel korak, s sklenjenima rokama na hrbtu. Izpod plašča stopa krepka, prepasana postava v uniformi in s škornji na nogah,« je kip v zborniku Kronika leta 2004 opisal umetnostni zgodovinar Gojko Zupan.

Nato sta izginila Bombašica in Na čelu brigade. Prva je »tipičen izdelek svojega časa, s polno zanosa ob metanju bombe in s pozo, ki je odmev Metalca diska«, kot jo je opisal Zupan. Druga upodablja trojico, ki zanosno nosi zastavo. »Šablonsko so zbrani dekle in mlajši fant ob strani in starejši zastavonoša v sredini. Figure so delno oblečene, v duhu časa pa razkazujejo nekaj mišic.« Obe skulpturi sta del zbirke NOB, ki je bila v Park Brdo prepeljana iz Vile Bled. Podobno kot večina skulptur na posestvu parka sta bili tudi ti že leta 1947 zasnovani kot okras parka Vile Bled in obrežij ob Blejskem jezeru. Zbirka NOB pa je od premestitve nepopolna, del je bil namreč premeščen tudi v Poljče.

Nihče od pristojnih nam več mesecev ni znal povedati, kje se hranijo izginuli kipi.

Ob ugotovitvi, da iz parka izginjajo kipi, so se na JGZ Brdo lani maja sprva obrnili iz Zveze borcev NOB v Kranju. Zanimalo jih je, kam so izginili kipi, vendar so ostali brez pravih odgovorov. Nato smo v stik z JGZ Brdo stopili tudi sami. Zatrdili so, da so bile skulpture zgolj prenesene v zaprte prostore, saj da so potrebne obnove. A prostorov, kjer naj bi kipe hranili, nam kljub številnim prošnjam niso hoteli pokazati. Ob obisku posestva smo nato po naključju naleteli na direktorja JGZ Brdo Marjana Hribarja, sicer vidni član stranke SDS, ki nam je odvrnil, da kipi niso več v njihovi pristojnosti. Kako to? Da niso niti v njihovi pristojnosti, so nato trdili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. A kje točno bi lahko bil kip Tita, ki je bil še vedno v lasti Muzeja novejše zgodovine Slovenije, niso vedeli niti v muzeju. Uspelo nam je ugotoviti le, da se verjetno res ne bo več vrnil v Park Brdo, namig pa nas je napeljeval, da bo morda pristal v oskrbi Parka vojaške zgodovine v Pivki.

Kipi so za več mesecev preprosto izpuhteli v zrak. A nato so jim sledili še drugi.

Poleg že omenjenih so pred kratkim svoje podstavke zapustili tudi Udarnik in Drvar Tineta Kosa, Partizan in Žanjica Zdenka Kalina ter Delavec s kompresorjem Karla Putriha. Udarnik je bil v Parku Brdo nekoliko odmaknjen od preostalih skulptur, ki so bile precej strnjene, zato je še posebej izstopal. Drvar je »podoba moža, ki se je vzpel z dvignjeno sekiro. Dviga jo s sklenjenima rokama nad in za glavo,« opisuje Zupan. Partizan je šablonsko podoben skulpturi Na čelu brigade, Žanjica pa je »strukturalno bolj polna in kakovostna«. Upodablja stoječo ženo, ki presipa zrnje v dlaneh in se nasmiha obilni letini. Delavec s kompresorjem je po besedah Zupana kiparsko in kompozicijsko odlično zamišljen kip. »V upognjenem telesu in prepletu udov ter orodja je strnjen dinamičen splet trikotnikov, enako napet kot mišice delavca.«

Več kot pol leta zatem, ko je s podstavka izginil Tito, smo prejšnji petek lahko kip opazili na fotografijah kulturnega ministra Vaska Simonitija, ki je ob koncu delovnega obiska primorsko-notranjske regije skupaj z direktorjem Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jožetom Dežmanom obiskal Park vojaške zgodovine. Tam je prisostvoval podpisu sporazuma o sodelovanju med štirimi slovenskimi muzeji v letu 2022, hkrati pa si je v parku ogledal njihove skupne razstavne depoje, ki so odprti in dostopni za obiskovalce. Na prostem, ob strani enega od objektov parka, je mesto našel kip Tita. Shranjen je v depoju na prostem, ob njegovem boku pa sta tudi Bombašica in Na čelu brigade. Ob natančnejšem ogledu fotografij lahko ugotovimo, da so bili v park očitno prepeljani prav vsi kipi iz zbirke NOB iz Parka Brdo.

Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so potrdili, da so na kipih opravili potrebne raziskave za nadaljnje restavratorske postopke. V Pivko so bile skulpture »prepeljane v okviru priprave na izvedbo restavratorskih postopkov in niso na mestu katerekoli od možnih kasnejših postavitev«. Selitev zbirke podpirajo, »saj bo na ta način zbirka ustrezno celostno obravnavana, prezentirana in bo v celoti dostopna večjemu številu obiskovalcev, kot je bila na Brdu, saj Park vojaške zgodovine beleži izjemno veliko število letnih obiskovalcev«. Tako zatrjujejo.

Za dodatne informacije glede premika zbirke smo se obrnili na Dežmana, ki je dejal, da je muzej »pri svojem delovanju izhajal iz dejstva, da so bile sprejete strokovne ocene o neprimernosti postavitve zbirke kipov iz Vile Bled v parku na Brdu in da so kipi potrebni strokovne nege, posebej pa iz dejstva, da je bila zbirka razdeljena med Brdo in Poljče. V Parku vojaške zgodovine smo že pred 15 leti načrtovali postavitev zbirke kipov iz socialističnega obdobja. Zbirka kipov iz Vile Bled pa zasluži posebno pozornost.« Z Brda so bili kipi, ki niso v lasti muzeja, prepeljani v dogovoru z JGZ Brdo. »Za ureditev primernega parkovnega okolja v Parku vojaške zgodovine v Pivki smo sklenili ustrezen dogovor z občino Pivka, arhitekt Ira Zorko je pripravil načrt postavitve. Muzej novejše zgodovine Slovenije je ureditev parka dal v program za leto 2022.«

Vlada želi dediščino socializma degradirati na raven depojskih eksponatov.

Ob poizvedovanju glede projekta smo se obrnili tudi na člane strokovnega sveta muzeja, ki so nam potrdili, da so bili z načrtom seznanjeni – vendar šele neposredno pred četrtkovo sejo sveta. Neuradno smo sicer izvedeli tudi, da naj bi si Dežman že leta prizadeval za ureditev nekakšnega parka »odsluženih kipov«. Ideji naj bi bil prav tako naklonjen direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič.

Nekdanja direktorica muzeja Kaja Širok je bila nad Dežmanovim odgovorom presenečena, saj muzej »v programu za leto 2021 ni načrtoval umika in restavriranja kipa Josipa Broza Tita. Iz uprave Parka Brdo do januarja 2021 tudi nismo bili nikoli obveščeni, da bi bil kip potreben restavriranja, kar bi tudi morala potrditi ustrezna muzejska služba.« Po njenem vedenju tudi v letu 2021 muzej ni sprejel vsebinskih dopolnitev letnega načrta dela, ki bi se dotikale stroškov restavriranja in preučevanja kipa. Muzej novejše zgodovine Slovenije tudi ni nikoli predvidel, da bi v okviru depojskega objekta znotraj Parka vojaške zgodovine zasnoval park skulptur iz obdobja socialističnega realizma. To potrjuje tako sprejeta strategija zavoda muzeja za obdobje med letoma 2018 in 2022 kot letni načrti dela muzeja v okviru depojske službe. Pri tem pa Širokova izpostavlja, da je umestitev skulptur v okvir Parka vojaške zgodovine Pivka »s strokovnega vidika neprimerna, z ideološkega pa potrjuje napore sedanje vlade, da se dediščina socializma degradira na raven depojskih eksponatov«.

Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman je prepričan, da je bilo »restavriranje kipov očitno samo priročen izgovor, pristojno ministrstvo, ki je moralo projekt odobriti, pa je kipe odstranilo z namenom umika iz javnosti, predvsem pa zato, ker so partizanski spomeniki motili največjo vladno stranko«. Od naslednje vlade nameravajo zahtevati, da se kipi spet prestavijo nazaj v Park Brdo.

Zgodovina načrtnega skrivanja kipov s tematiko NOB ima sicer že res dolgo brado. Omenjena zbirka naj bi bila že po osamosvojitvi skrita pred pogledom javnosti v Park Brdo, saj »novi oblastniki niso bili zadovoljni s političnimi poudarki socialističnega časa in revolucije, ki jih izražajo kipi partizanov, delavcev in bombašic«, je zapisal Zupan. »Da jih skulpture ne bi motile, so se z upravljalci dogovorili, da jih prestavijo na rob parka, ob visoko živico pred hipodromom.«

Podobno se očitno dogaja tudi zdaj, ko se oblast, s pomočjo podreditve kulturnega sektorja, trudi brisati spomin na NOB in na novo pisati polpreteklo zgodovino.