Černačeva »vladavina terorja«

Javna uslužbenka je bila žrtev diskriminacije

Predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Jasminka Dedić, sicer zaposlena v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je konec lanskega aprila za sarajevski časopis Stav spregovorila o domnevnem non-paperju in o posledicah, ki bi jih utegnilo imeti določanje novih mej na Balkanu. Malo kasneje je bila tarča napada, ki ga je sprožil propagandni konglomerat blizu stranke SDS, hkrati pa se je kohezijski minister Zvonko Černač odločil, da bo proti njej naščuval sodelavce in ji izdal pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zagovornik načela enakosti je konec prejšnjega tedna ugotovil, da je bila Dedićeva žrtev diskriminacije v obliki povračilnih ukrepov.

Postopek ugotavljanja diskriminacije je bil sprožen na pobudo Dedićeve, ki je zatrjevala, da ji je bil ukrep izrečen zaradi njenega opozarjanja na diskriminacijo. »V svojem prostem času je v enem izmed intervjujev, ki jih je dala v vlogi predsednice kulturne organizacije določene narodne skupnosti v Sloveniji, opozorila, da je ta skupnost v Sloveniji strukturno etnično diskriminirana,« so v povzetku odločbe zapisali pri zagovorniku načela enakosti. Dedićeva je bila tako s Černačevim napadom »žrtev viktimizacije kot posebne oblike diskriminacije. O tej obliki diskriminacije govorimo takrat, ko je posameznik deležen negativnih posledic oziroma povračilnih ukrepov po tem, ko poskuša s svojimi opozorili ali drugim ukrepanjem preprečiti ali odpraviti diskriminacijo.«

Osvežimo si spomin. Samo dan po objavi prispevka v Demokraciji, ki je Dedićevo javno napadel, češ da je osramotila Slovenijo, naj bi bil Černač na sestanku vodij oddelkov te pozval k zbiranju podpisov, s katerimi bi se zavezali, da z njo ne bodo več sodelovali. Zaposleni so bili nad tem zgroženi, dopis proti njej pa naj bi bila podpisala le peščica Černaču zvestih uslužbencev.

»Sploh si nisem mislila, da si bodo upali iti tako daleč, da me bodo šikanirali v službi,« je Dedićeva za Mladino povedala maja lani in opozorila na neverjeten strah, ki se je zaradi podobnih manevrov oblasti zažrl v javne uslužbence in preostali del prebivalstva. »Stvar je prišla tako daleč, da državni uradniki nimamo nobenih pravic – zanikana nam je svoboda govora, svoboda vesti in prepričanja. In to ni težava samo mene osebno ali pripadnikov drugih manjšin, ampak se je pokazalo, da to zadeva vsakogar v tej državi.«

Zaradi šikaniranja naj bi bila Dedićeva takrat odšla na bolniški dopust, zadnje mesece je delala za polovični delovni čas. Pri tem je treba omeniti, da je bila tarča podobnih napadov SDS že prej. Leta 2011 se je znašla na seznamu 300 javnih uslužbencev, ki so se jih v stranki domnevno želeli znebiti.

Za komentar odločbe in celotnega dogajanja smo se ponovno obrnili nanjo, vendar ni hotela govoriti. Kot smo izvedeli, je pisno opozorilo, ki ji ga je izdal Černač, kljub ugotovitvam zagovornika načela enakosti še vedno veljavno, zato bi bile njene besede lahko potencialno zlorabljene. Povsem jasno je torej, da minister nadaljuje vladavino terorja, ki visi nad glavami javnih uslužbencev in jim onemogoča, da bi o vsakodnevnih pritiskih spregovorili tudi javno.