Opravičilo za uničena življenja

»Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se bo v govoru v svojem imenu in imenu države izbrisanim opravičil za nezakonito dejanje izbrisa 25.671 oseb iz registra stalnega prebivalstva,« so na začetku tega tedna sporočili iz urada predsednika republike Boruta Pahorja.

Opravičilo predsednika republike prihaja na predvečer 30. obletnice izbrisa, največje sistematične kršitve človekovih pravic v Sloveniji, ko je leta 1992 poosamosvojitvena oblast na čelu s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom (v vladi pa je kot obrambni minister sedel tudi sedanji premier Janez Janša) protizakonito odvzela status stalnega prebivališča 25.671 ljudem, večinoma državljankam in državljanom bivših jugoslovanskih republik. S tem so ti postali nezakoniti tujci brez temeljnih pravic, kot so pravica do dela, zdravstvenega zavarovanja in socialnega varstva.

V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA) in Amnesty International Slovenije (AIS), kjer so nedavno organizirali tudi peticijo za opravičilo predsednika, so Pahorjevo odločitev pozdravili. »Vse od ustanovitve našega društva je bilo opravičilo države prioriteta našega zavzemanja. Izbris je zagrešila oblast, zato potrebujemo opravičilo v imenu države. Zame osebno bo to moralna zmaga,« je dejal Irfan Beširović, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA). »Zahteva po opravičilu je bila tudi dolgoletna zahteva Amnesty International. Verjamemo, da bo za izbrisane opravičilo pomembno moralno zadoščenje,« je dodala direktorica AIS Nataša Posel.

V primerjavi z dosedanjimi opravičili izbrisanim, ki sta jih med drugim izrekla nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar in nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, gre gotovo za korak naprej v tej dolgoletni žalostni zgodbi. Ker gre za prvo uradno opravičilo v imenu države.

A dejstvo ostaja, da si je zaradi oteženih pogojev, ki so jih postavljale različne vlade (in med njimi je bila tudi Pahorjeva), nezakonito odvzeti status stalnega prebivališča uspelo povrniti le polovici vseh izbrisanih, odškodnine pa so bile nedostojno nizke. Vprašanje je, ali je bilo zahtevi po popravi krivic, ki sta jo izrekli ustavno in tudi evropsko sodišče za človekove pravice, zadoščeno vsaj v minimalni meri.

Prav v tem pogledu se velja spomniti besed, ki jih je nekoč, maja 2003, izrekel prav Pahor: »Izbrisani so imeli dovolj možnosti.« In ne nazadnje besed, ki jih je leto kasneje v državnem zboru izrekel sedanji predsednik vlade Janez Janša: »Izbrisani so bili vojaki in nekaj nepismenih snažilk, ki so rekle, da pač niso vedele, da je treba to urediti. In zdaj se vseh teh deset in več tisoč tistih, ki so odšli s poraženo vojsko, skriva za hrbti teh.«

Poleg tega je prav, da Pahorjevo opravičilo pogledamo v širšem kontekstu. Predsednik republike je že deseto leto, a se je odločil za to simbolno dejanje šele tik pred iztekom drugega, zadnjega mandata. Najhujši udarec za izbrisane po samem izbrisu, javni pogrom, se je zgodil leta 2004, ko smo imeli o zakonu o ureditvi njihovega položaja referendum. Ta referendum bi lahko tedanji predsednik državnega zbora preprečil, če bi na ustavno sodišče poslal zahtevo za presojo ustavnosti referenduma – ker je šlo za referendum o človekovih pravicah, bi ga ustavno sodišče zagotovo preprečilo. A predsednik državnega zbora je, kot se je sam izrazil, »pozabil« pobudo v predvidenem roku poslati v državni zbor. Danes vemo, da je tako ravnal pri polni zavesti. Ta predsednik državnega zbora je bil prav Borut Pahor.

Ob 30. obletnici izbrisa so sicer v Amnesty International Slovenije pripravili več dogodkov z naslovom »30 let s(r)amote«, med katerimi lahko od 25. februarja do 8. aprila na Gallusovem nabrežju v Ljubljani obiščete razstavo »Portreti izbrisanih skozi fotografski objektiv Boruta Krajnca«, od 25. februarja do 31. marca pa v Galeriji Kresija razstavo, posvečeno Aleksandru Todoroviću, neumornemu borcu za popravo krivic izbrisanim.