Ustrahovanje

Postopki, v katerih je kaznivega dejanja obtožen Janez Janša, so specifični. Se zelo razlikujejo od povprečnega kazenskega postopka. A na to ne kaže zgolj dolgotrajnost postopkov zaradi uspešnega zavlačevanja obrambe. Celo več časa preteče med tem, ko so ti dlje časa primeri »v čakalni vrsti«, ne da bi obramba vršila (formalni) pritisk. Odgovor, zakaj je tako, se verjetno skriva v neformalnem pritisku.

Sodniki (ali pa tožilci), ki jim je dodeljen katerikoli primer, v katerem je obtoženi Janez Janša, vnaprej vedo, da bo njihovo življenje v prihodnje drugačno, če ne sprejmejo postopkovne in vsebinske odločitve, ki gre v prid obtoženca.

Tako je vsaj od sojenja v zadevi Patria naprej. Sodnice in sodniki ter tožilke in tožilci, ki so sodelovali v številnih postopkih pred različnimi sodišči v tej zadevi, so bili v strankinih medijih, na spletnih portalih in pri piscih na družabnih omrežjih deležni medijskih obračunavanj, objavljanj fotografij, podrobnosti iz zasebnega življenja, blatenja, groženj. Ne nazadnje, Janša je po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo obsodbo, zoper več tožilcev in sodnikov vložil odškodninske tožbe.

Omenjeni pravosodni funkcionarji pa niso v težavah zgolj v času, ko poteka posamezni postopek, pač pa jih to pogosto spremlja celotno kariero ali celo življenje. Tak primer je tudi nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki se je premieru zameril z odločanjem v zadevi Patria. Masleša bo konec meseca dopolnil 70 let in se upokojil. Kljub temu strankini spletni portali in mediji že mesece »preiskujejo« njegova dokazila o izobrazbi in v javnosti ustvarjajo dvom, ali nekdanji predsednik vrhovnega sodišča sploh izpolnjuje pogoje za imenovanje na sodno funkcijo.

Pritiska pa ne zdržijo vsi. Tak je primer nekdanje sodnice mag. Urške Klakočar Zupančič. Ker je v krogu prijateljev na Facebooku Janšo označila za »velikega diktatorja«, kar je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak poobjavil na svojem blogu, ji je bilo vnaprej in nepovratno odvzeto vodenje oddelka za etažno lastnino na ljubljanskem okrožnem sodišču, zoper njo je bil uveden tudi disciplinski postopek. Kljub temu da se je ta končal zanjo ugodno, je zapustila sodniške vrste, ker v sistemu, ki je popustil pod pritiski politike, zase ni videla več prihodnosti.

Pravosodni funkcionarji nasploh pa imajo še eno težavo. Ne gre namreč le za postopke, v katerih odločajo neposredno o Janezu Janši, pač pa za mnogotere postopke, do katerih ima predsednik SDS ali drugi visoki funkcionarji stranke določeno afiniteto. Tako v državnem zboru v času te vlade nista mogla napredovati (točneje biti izvoljena v sodniški naziv više) dva sodnika. V naziv vrhovnih sodnikov nista bila izvoljena Stanka Živič in Aleksander Karakaš. Poslanka SDS Alenka Jeraj je med razpravo tudi povedala, zakaj. Prva ne zato, ker je nekoč sodelovala v sodnem senatu, ki je podaljšal pripor za nekdanjega sežanskega županskega kandidata SDS Milka Noviča, in ker je v funkciji višje sodnice izrekla obsodilno sodbo zaradi spolnih zlorab zoper nekega župnika. Karakašev greh pa je nesrečna okoliščina, da je nekoč v neki zadevi zoper sedanjega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Franca Kanglerja sodeloval v pritožbenem senatu o neki izločitvi dokazov.

In po tem so tu še tožilci. In zgodba o neimenovanju slovenskih tožilcev na evropsko javno tožilstvo, ki bo preiskovalo zlorabe več milijard evropskih sredstev za okrevanje po epidemiji. Tožilka Tanja Frank Eler je nekoč sodelovala pri pripravi tožbe po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora proti Janezu Janši. Tožilec Matej Oštir pa je zavrgel kazensko ovadbo zoper podjetje Pro Plus zaradi domnevnega izkoriščanja monopolnega položaja. Gre za podjetje, ki je lastnik televizijskih kanalov POP TV in Kanal A, do katerih ima SDS odklonilen odnos.

Poleg tega se je v času te vlade nabralo več deset »domačih« tožilcev, ki neuspešno čakajo na napredovanje ali imenovanje s strani vlade. Med njimi so recimo tožilci, ki so zavrgli policijske kazenske ovadbe zoper ljudi, ki so v rokah držali transparent s sloganom Smrt janšizmu, češ da gre za grožnjo s smrtjo predsedniku vlade in njegovim volivcem.

Z neimenovanjem sodnikov in tožilcev SDS pravosodju kot celoti sporoča, da posamezniki v sistemu ne morejo biti imenovani ali napredovati, če politično niso primerni.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>