Dnevi do zastaranja

Janša ponovno obsojen na pogojno zaporno kazen

V petek, 25. februarja, je bil na okrožnem sodišču v Celju predsednik vlade Janez Janša obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni zaradi razžalitve novinark RTV Slovenija Evgenije Carl in Mojce Pašek Šetinc, ki ju je marca 2016 ozmerjal z odsluženima prostitutkama. Gre za prvostopenjsko sodbo. Za postopke, ki bi lahko pripeljali do pravnomočnosti sodbe, pa so po dolgih letih sojenja na različnih stopnjah ostali le še slabi trije meseci, potem bo primer zastaral.

Sodišče v Celju je s senatom v novi sestavi na ponovljenem sojenju prišlo do istega zaključka kot 23. novembra 2018, ko je bil Janša v tej zadevi obsojen prvič (in na enako kazen). A na sodbo se je tedaj prek svojega odvetnika Francija Matoza pritožil in celjsko višje sodišče jo je razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Tudi prejšnji četrtek je po razglasitvi sodbe Matoz napovedal pritožbo in zatrdil, da bo sodba zagotovo razveljavljena, saj nima »nikakršne podlage«. Sodba pravno podlago sicer ima, ker je v vsebinskem smislu prestala presojo višjega sodišča. Razveljavljena je bila zaradi procesne kršitve, ker je bila ena izmed dveh laičnih sodnic v senatu, sodnic porotnic, imenovana nepravilno. Šlo je za imenovanje nadomestne sodnice, ker ena izmed prvotno imenovanih laičnih sodnic po razkritju, da je aktivna članica SDS, nekako ni bila primerna za presojanje krivde svojega strankarskega vodje.

Tudi na ponovljenem sojenju, ki se je končalo v četrtek, je že takoj na začetku, junija lani, sledil isti zaplet. Tokrat sta bila kar oba sodnika porotnika razkrita kot člana SDS in primorana odstopiti. Matoz je sicer počakal skoraj do konca sojenja in potem predlagal izločitev ene izmed dveh sodnic porotnic, ki sta nadomestili prvotna porotnika in porotnico s strankarsko izkaznico. Šlo je za Lilijano Kač, kot razlog pa je navedel njeno zaposlitev. Kačeva je zadnjih pet let zaposlena v oddelku za pravno pomoč na celjskem sodišču. Čeprav zaradi tega ni mogoče na prvi pogled videti razlogov za dvom o njeni nepristranskosti, bo to vprašanje Matoz zagotovo postavil pred višjim sodiščem.

Ko je višje sodišče v tej zadevi prvič odločalo o podobnih vprašanjih, je za seznanitev z zadevo in odločitev potrebovalo sedem mesecev. Tokrat bo imelo manj časa. Od na dan sodbe preostalih 87 dni do zastaranja je treba odšteti čas za izdelavo pisne sodbe, ki se ne bo štel v dneh, ampak v tednih. Sodba mora biti potem uspešno vročena obsojenemu in njegovemu pravnemu zastopniku, potem pa šele začne teči 15-dnevni rok za vložitev pritožbe.

Problematičen utegne biti predvsem čas, ki bo potreben za vročitev sodbe. Janša se je v preteklosti v različnih sodnih postopkih večkrat uspešno izogibal vročitvi. Kot je sodišče v preteklosti vsaj enkrat že storilo, ima tudi tokrat možnost vročanja prek pooblaščenega sodnega vročevalca. A ta bo tokrat imel precej težje delo. Janša je premier in s tem varovana oseba, do katere je dostop še dodatno otežen. Sodni vročevalec mora namreč z njim vzpostaviti fizični stik in mu sodbo dejansko poriniti v roke. Čas pa teče …