Pravica do stavke

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju že lep čas prosijo vlado in šolsko ministrstvo, da bi prisluhnila njihovim težavam, vendar vedno znova naletijo na gluha ušesa. Vladi se je sicer v času, ko je zavračala pogovore z njimi, z drugimi skupinami zaposlenih v javnem sektorju uspelo dogovoriti za znatno in trajno zvišanje plač – višje prejemke bodo imeli v policiji, vojski in zdravstvu. Zato je šolnikom zdaj prekipelo. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) napovedujejo splošno stavko, tej odločitvi v prid se je izreklo več kot 37 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Stavka se bo začela v sredo, 9. marca, takrat bodo šole in vrtci zaprti, trajala bo, dokler vlada s šolniki ne sklene stavkovnega sporazuma.

Šolniki med drugim zahtevajo takojšnjo sklenitev dogovora o ovrednotenju in dodatnem plačilu povečanih delovnih obremenitev in ovrednotenju tveganj za zdravje za vse, ki jim to pripada. Namen te zahteve je skleniti sporazum, ki bi veljal za omejeni čas spoprijemanja z epidemijo. Zahtevajo tudi ustrezno zvišanje plač strokovnim delavcem, administrativnemu, tehničnemu in računovodskemu osebju glede na že dogovorjeno zvišanje plač v drugih delih javnega sektorja.

»Ne zahtevamo, da bi šolstvo dobilo kaj več, vztrajamo zgolj, da plače zaposlenih v vzgoji in izobraževanju sledijo že dogovorjenim zvišanjem za druge poklicne skupine v javnem sektorju,« so zapisali pri Svizu. »Zvišanje plač pomočnikom vzgojitelja je nujno, ker ni sprejemljivo, da se odgovorno delo ovrednoti z minimalno plačo, hkrati pa tudi zato, ker so se znatno in trajno zvišale plače za primerljivo (ne enako) delovno mesto srednjih medinskih sester.« To velja tudi za primerjavo med diplomiranimi medicinskimi sestrami in učitelji. »Visokošolske učitelje z doktorati znanosti je treba ponovno izenačiti z zdravniki specialisti. Enako velja za zaposlene v skupini ’J’, za varuhe – negovalce, za hišnike, kuharje, poslovne sekretarje, računovodje, ki se utapljajo v minimalni plači.«

Vendar so zaposleni ob napovedi stavke doživeli hladno prho. Praviloma je v navadi, da se vlada na tej točki odzove na stavkovne zahteve – celo zakon o stavki veleva, naj vlada po napovedani stavki poskuša skupaj s predstavniki zaposlenih sporazumno rešiti spor –, a tokrat ji ni bilo do tega. Sindikatom je odgovorila, da se ji zdi stavka neupravičena, zato ne more biti plačana iz javnih sredstev. V odgovoru je še zapisala, da v času pred volitvami »ne bo neodgovorno sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata«. Iz tega je torej mogoče razbrati, da se vlada s šolniki ne namerava pogajati.

Kot je na novinarski konferenci poudaril glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, vlada na njihove zahteve ni odgovorila, hkrati pa jim celo odreka pravico do stavke – se pravi, da jim odreka ustavno pravico. Delavci imajo po 77. členu slovenske ustave pravico do stavke. »Pravica do stavke je v naši državi ustavna pravica,« je dejal Štrukelj. »Je gesta zaposlenih, ki pride čisto na koncu, ko so izčrpane vse druge možnosti.«

Hkrati, opozarja, se vlada z neplačilom v času stavke očitno zateka h grožnjam, da bi zaposlene odvrnila od nje. Vendar iz kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja jasno razberemo, da delavcu pripada nadomestilo plače za čas stavke, če arbitražni svet ugotovi, da je bila stavka pripravljena v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili dejavnosti ter da je delodajalec bistveno kršil kolektivno pogodbo in so bile poprej izčrpane vse pogajalske možnosti.

Vlada po mnenju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ni spoštovala podpisanih dogovorov, na to se tudi nanašajo njihove stavkovne zahteve. Hkrati je z odgovorom že dala jasno vedeti, da se s sindikati ne želi pogajati. Delodajalec je tako delavce v času stavke kljub vsemu dolžan plačati. Če pa bo vlada pri odločitvi vseeno vztrajala, bi se o tem, ali bodo zaposleni v času stavke plačani ali ne, lahko izreklo tudi sodišče, napoveduje Štrukelj.