Vizionar ali zlikovec?

Podjetje SpaceX, ki je v lasti najbogatejšega Zemljana Elona Muska, je najbolj poznano po svojem vesoljskem programu. A SpaceX razvija tudi denimo projekt Starlink, ki v Zemljino orbito že tri leta pošilja množico satelitov. Ti naj bi sčasoma po vsem svetu zagotovili hitro povezavo na medmrežje. Prav zaradi teh satelitov se je ob pričetku ruske invazije na Ukrajino na Muska obrnil podpredsednik ukrajinske vlade Mihajl Fedorov. Kar prek Twitterja mu je sporočil: »Medtem ko poskušate kolonizirati Mars, Rusija poskuša okupirati Ukrajino! Medtem ko vaše rakete uspešno pristajajo, ruske rakete napadajo ukrajinske civiliste!« S tem je Muska javno pozval, naj z omrežjem Starlink pokrije ukrajinsko ozemlje. Tamkajšnja internetna infrastruktura je trenutno namreč močno ogrožena.

Dobrih deset ur kasneje je Musk sporočil, da je s Starlinkovim omrežjem že pokril Ukrajino. Tja je poslal tudi tovornjak s satelitskimi sprejemniki, tako imenovanimi terminali, ki so na cilj prispeli nekaj dni kasneje.

Ali bo Muskova pomoč Ukrajincem resnično pomagala pri tem, da ostanejo povezani s svetom, bo pokazal čas. Povezava Starlink lahko na nekem območju gladko deluje le, če je tam nameščeno zadostno število Starlinkovih satelitskih sprejemnikov. Po drugi strani je uporaba satelitske tehnologije v vojni lahko tudi precej tvegana, saj lahko sateliti delujejo kot oddajniki, ki sovražnim silam sporočajo optimalne lokacije za zračne napade. Strokovnjaki opozarjajo, da je to strategijo ruska vojska že uspešno uporabila v Siriji in Čečeniji. Vztrajanje pri takojšnji selitvi vseh pet tisoč Starlinkovih satelitskih sprejemnikov, ki so nameščeni v Evropski uniji, v Ukrajino, za kar se od ponedeljka, 7. marca, zavzema predsednik slovenske vlade Janez Janša, bi bilo Ukrajincem torej lahko v pomoč – lahko pa bi se jim vrnilo kot bumerang, kar bi lahko terjalo tudi dodatne žrtve.

A vrnimo se k Musku, navsezadnje je on lastnik satelitov, ki so se prerinili v dnevno politiko, in on odloča o njihovi usodi. Prav tako on odloča o tem, ali bodo na območju Ukrajine res deaktivirali avtomobile njegovega koncerna Tesla, da ti ne bi mogli postati orožje, za kar ga množično prosijo uporabniki Twitterja.

Neizmerno bogastvo, komunikacijske strategije in skorajda religiozna naklonjenost sledilcev mu omogočajo, da se izvleče iz tako rekoč vsake zadrege, ki jo povzročijo njegove megalomanske ambicije.

A njegov angažma sproža mešane občutke. Muskovo pomoč Ukrajini nekateri odločno pozdravljajo. Skeptiki pa jo vidijo kot še eno od prebrisanih piarovskih strategij, s katerimi se sam javnosti predstavlja kot človekoljubni heroj, medtem ko naj bi bili njegovi resnični nameni častihlepni in dobičkaželjni. Mnoge moti že denimo to, da poslovnež deluje kot mogočna mednarodna sila. »Elon Musk, človek, deluje skoraj kot suverena država, kot tuja entiteta, ki jo lahko ljudje po vsem svetu pokličejo za humanitarno pomoč, kot bi poklicali neko vlado,« je za The Atlantic povedal Brain Weeden, strokovnjak za politiko vesolja pri neprofitni fundaciji Secure World.

V tem kontekstu lahko razumemo tudi Muskovo napoved, da bi bil v primeru nadaljnjega vojnega zaostrovanja v Ukrajini in sankcij proti Rusiji pripravljen pomagati celo Mednarodni vesoljski postaji. Na njej v sožitju delujejo astronavti petih vesoljskih agencij – ameriške, ruske, japonske, evropske in kanadske –, vendar zdaj obstaja možnost, da se bodo Rusi z vesoljske postaje želeli umakniti. V tem primeru bi postaji grozila iztiritev, saj ravno ruski astronavti skrbijo za to, da postaja nikoli ne zdrsne iz nizkozemeljske orbite. No, razen menda, če bi na pomoč prihitel Musk, ki je že napovedal, da bi za delo ruskih astronavtov lahko poprijeli njegovi.

Muskova javna podoba je seveda skrbno grajena. Musk se v očeh svojih sledilcev, ki verjamejo v njegovo kvazivizionarsko poslanstvo, kaže kot superheroj. Kaže se tudi kot edini milijarder, s katerim naj bi se navadni smrtniki lahko poistovetili. Prodaja nam zgodbo o tem, kako je svoj vesoljni uspeh zgradil iz ničesar, pa čeprav je sin milijonarja, nekdanjega lastnika rudnika smaragdov. Svoj kult osebnosti v veliki meri gradi s prisotnostjo v pop kulturi: med živim prenosom podkasta si podaja džointe z razvpitim voditeljem Joejem Roganom, zapleta se v zveze z indie-goth zvezdnicami, pojavlja se v priljubljenih risankah, serijah in filmih, kot so South Park, Simpsonovi, Rick & Morty, Veliki pokovci in Iron Man. V skeču humoristične oddaje Saturday Night Live je portretiral Waria, antiheroja klasičnih arkadnih videoiger.

Kritiki mu po drugi strani očitajo izmikanje plačevanju davkov. Očitajo mu, da sredstva v dobrodelne namene podarja predvsem zato, da bi si zagotovil davčne olajšave. Tarča kritik je zaradi nasprotovanja sindikalnemu organiziranju delavcev v njegovih podjetjih. Muskovo avtomobilsko podjetje Tesla se spopada tudi s tožbo zaradi domnevne rasne diskriminacije v eni izmed njegovih tovarn.

Tesla se zadnje čase sicer sooča s strmimi padci vrednosti delnic in vse kaže, da je to v veliki meri posledica Muskovega nepremišljenega nastopanja na Twitterju, kjer ima skoraj 76 milijonov sledilcev: prejšnji mesec je denimo objavil mem, ki kanadskega premiera Justina Trudeauja primerja z Adolfom Hitlerjem.

Med številnimi težavami, ki so se samo v zadnjem mesecu zgrnile nad Muska, je tudi uničenje Starlinkovih satelitov – njegovo podjetje SpaceX je v začetku meseca v vesolje poslalo 49 novih satelitov, a le nekaj dni kasneje jih je geomagnetno neurje z neba sklatilo 40.

Zadnji veliki škandal pa Musku očita mučenje živali. Njegov skrivnostni startup Neuralink, ki razvija futuristične možganske vsadke, »vmesnik med možgani in računalnikom«, je te dni pod drobnogledom borcev proti zlorabi živali, saj je v njegovih eksperimentih umrlo več opic, ki naj bi bile izpostavljene »skrajnemu trpljenju in malomarnosti osebja«.

Kaj pravzaprav razvija Neuralink? Eno od temeljnih poslanstev razvpitega podjetja, ki deluje od leta 2016, naj bi bilo paraliziranim ljudem omogočiti miselni nadzor nad računalniki in visokotehnološkimi protezami: napredni čip naj bi pobiral signale iz človeških možganov in jih prevajal v kodo, ki jo lahko bere in razume računalnik. Dolgoročni cilji so še mnogo ambicioznejši: s pomočjo nevronskega vmesnika bi lahko potencialno razumeli in zdravili duševne motnje in nevrološke bolezni. Musk vztrajno poudarja Neuralinkov potencial za zdravljenje Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, in pravi celo, da naj bi hromi s pomočjo Neuralinka v prihodnosti lahko celo shodili.

Muskovo avtomobilsko podjetje Tesla se zadnje čase sooča s strmimi padci vrednosti delnic in vse kaže, da je to v veliki meri posledica Muskovega nepremišljenega tvitanja.

Vse te načrte moramo vendarle jemati s precejšnjo rezervo. Prav tako Muskove namige, da naj bi bil razvoj Neuralinkove tehnologije prvi korak k telepatskemu sporazumevanju in izboljšanju naših kognitivnih sposobnosti prek simbioze z umetno inteligenco. Te je Muska, kot zatrjuje sam, zelo strah, rešitev pa vidi v tem, da »ljudem dodamo plast umetne inteligence« in poskrbimo za »logičen korak k evoluciji«. Neuralinkova tehnologija bi nam tako omogočila denimo shranjevanje spominov, h katerim bi se lahko vračali, kot bi listali album fotografij.

Potem ko so pri Neuralinku lansko pomlad v možgane opic uspešno namestili pametni vmesnik, so z javnostjo konec leta delili posnetek, na katerem je ena od živali samo z mislimi igrala starodavno videoigro Pong – virtualno različico namiznega tenisa. Musk se je z dosežkom tedaj bahal in trdil, da je Neuralink »varen in zanesljiv«. Nedavno pa je obsežno veterinarsko poročilo Odbora zdravnikov za odgovorno medicino razkrilo, da jih je od 23 opic, na katerih so Neuralinkovi znanstveniki izvajali eksperimente, umrlo že kar 15. Več opic so morali evtanazirati, saj so trpele zaradi bakterijskih okužb, hudih vnetij, krvavitev prebavnega trakta in stresnih motenj. »V nekaterih primerih so živali pred evtanazijo trpele več dni ali celo več mesecev,« piše v poročilu. In še: gre za »kronično kršenje osnovnih standardov za dobrobit živali«.

V Neuralinku so priznali, da so morali osem opic uspavati zaradi »kirurških zapletov«, zanikali pa so vse očitke o krutem ravnanju z živalmi. Svoje sporne podvige zagovarjajo z izjavo, da je »vse medicinske inovacije treba testirati na živalih, preden jih lahko etično preizkušamo na ljudeh«. S temi so nameravali začeti že letos, a to se zdaj zagotovo ne bo zgodilo.

Ali Neuralinkovi cilji upravičujejo eksperimente na živalih, je seveda del širše, pravzaprav večne debate o etičnih in moralnih vidikih preizkusov na živalih. Nekateri dolgoročni cilji podjetja bi bili morebiti za medicino in nevroznanost res lahko revolucionarni, a številni skeptiki opozarjajo, da so Muskove ambicije pretirano velikopotezne in neuresničljive. »Drugače kot pri Tesli in SpaceX tukaj ne govorimo o tehnoloških ali infrastrukturnih težavah. To so temeljni znanstveni problemi,« je za Fortune povedal znanstvenik Christof Koch. In temeljni etični poblemi, bi lahko dodali.

Elon Musk je v prvih dveh mesecih leta 2022 s svojimi »spodrsljaji« izgubil že skoraj 64 milijard evrov. Kljub temu mu je uspelo ohraniti status najbogatejšega Zemljana: sedi na dobrih 176 milijardah evrov, kar presega celo vrtoglavo premoženje razvpitega poslovneža Jeffa Bezosa, ustanovitelja Amazona. Neizmerno bogastvo, komunikacijske strategije in skorajda religiozna naklonjenost sledilcev mu omogočajo, da se izvleče iz tako rekoč vsake zadrege, ki jo povzročijo njegove megalomanske ambicije. Vprašanje je le, ali bo vedno tako ali pa se lahko tudi najbogatejši Zemljan nadeja kakšnih resnih sankcij.