Dva shoda, dve policiji

Prejšnji teden sta v torek in sredo v Ljubljani potekala shoda proti vojni v Ukrajini. Prvi na pobudo več nevladnih organizacij na Trgu republike, drugi na pobudo predsednika vlade Janeza Janše na Kongresnem trgu. Čeprav so bile med shodoma vsebinske razlike, saj je bil drugi namenjen tudi ali predvsem temu, da predstavniki vladnih strank pred volitvami nagovorijo volivce, je pri obeh šlo za mirna shoda s približno enakim številom udeležencev. A odziv policije je bil različen in lahko ga uporabimo za še eno ponazoritev tega, da je policija v Sloveniji podrejena vladajoči politiki.

Na torkovem protestu, če hočete, ljudskem shodu proti vojni, so bili policisti prisotni v velikem številu, v popolni bojni opremi, pripeljali in uporabili so celo oklepnik za usmerjanje množic. V sredo prisotnosti policije ni bilo čutiti, bilo je kot nekoč, pred nastopom zdajšnje vlade, ko so se dolga desetletja ljudje lahko na javnih površinah zbirali iz tega ali onega razloga brez pretiranega policijskega spremstva.

Pojasnila policije (in vladajoče politike) ob izrečenih očitkih o dvojnih merilih so šla v smeri, da nevladni shod ni bil prijavljen, vladni pač. To drži, ne glede na to, da je bil tudi vladni shod prijavljen prepozno, za kar so jo prijavitelji odnesli zgolj z opozorilom. A to ne more upravičiti različnega ravnanja policije na enem in drugem shodu. Navsezadnje tudi zato ne, ker je lani poleti ustavno sodišče presojalo o pravici do javnega zbiranja in izdalo zgodovinsko odločbo.

»Včasih je javno zbiranje edini način, na katerega lahko kdo, ki ni zadovoljen s stanjem v družbi, to sporoči drugim članom družbe. S tega vidika je izjemno pomembno, da je v odločbi ustavnega sodišča črno na belem napisano to, kako velikega pomena za demokratično družbo je svoboda zbiranja,« je po odločbi ustavnega sodišča dejal dr. Samo Bardutzky z ljubljanske pravne fakultete.

Ustavno sodišče je v tem primeru odločalo o prepovedi shodov, ki jo je med epidemijo vlada sprejela, da bi preprečila tako imenovane petkove oziroma »kolesarske« protivladne proteste. Ko je odločalo o pravici do zbiranja, je odločalo o neprijavljenih, neorganiziranih shodih, ki jih vlada (in njena) policija označujeta za »ilegalne«. Ustavno sodišče je jasno povedalo, da so ti shodi legalni: »Prepoved neorganiziranih shodov je pomenila tudi hud poseg v pravico do mirnega zbiranja iz 42. člena ustave, saj ravno neorganizirani shodi najbolj omogočajo takojšen ter neposreden odziv posameznikov na aktualne dogodke,« so zapisali ustavni sodnice in sodniki in tudi: »Ustavno sodišče je pri presoji posegov v pravico do svobode izražanja mnenj iz 39. člena ustave že večkrat poudarilo, da je nepogrešljivi sestavni del svobodne demokratične družbe javna in odprta razprava o zadevah, ki so splošnega pomena. Tako kot je svoboda izražanja konstitutivni element svobodne demokratične družbe, ne velja to nič manj in nič drugače za pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj kot oblike kolektivnega izražanja mnenj.«

Zakonodaja ne dela bistvenih razlik med organiziranimi in neorganiziranimi shodi, ustava pa, kot so pojasnili ustavni sodnice in sodniki, varuje oboje enako. Razlike dela zgolj policija po nareku vladajočih političnih strank.